Silvo Baznik: V nedeljskem sončnem jutru sedem na treking kolo
in se zapeljem današnjemu cilju naproti.
Od doma vozim proti Šentjakobu po prazni cesti, kjer zavijem pod avtocesto in desno na most preko reke Save in že vozim v zeleno preko križišča v Podgorico in Dragomelj. Še vedno sem sam na cesti in hitim proti Domžalam. Tu pričnem srečevati kolesarje, tudi avtomobili so na poti.
Zeleni semafor je na moji strani in skozi mesto sem v hipu. Zavijem v Rodico, sledijo Jarše in mimo polj v Preserje in Šmarco. Sem pred Duplico, kjer odvijem na stransko cesto, ki me pripelje na kamniško obvoznico. Tu je že več prometa a varno nadaljujem po cesti brez kamionov mimo Kamnika na cesto proti Mekinjam, ki jih dosežem po kratkem vzponu do samostana. Cesta zavije levo, pogled se mi za trenutek ustavi na hribih in gorah pred mano a potrebno je gledati cestišče. Lepo je voziti po skoraj prazni cesti ob lepi hitrosti tako, da hitro pridem v Godič.
Najprej vzpon in nato spust v Stahovico. Iz Stranj gre kolona vozil in zato upočasnim. Po petsto metrih nadaljujem desno proti Črni. Cesta se prične vzpenjati, zato malce prestavim in pritisnem na pedala. Na moji desni teče potok, ozka dolina se pri Črni razširi in me povede do mimo zaselka Potok na klanec v Podstudenec in Žago, kjer se cesta poravna do naslednjega vasi Krivčevo. Prvi kolesarji se vračajo proti Stahovici, ko zopet kolesarim po klancih mimo Gozda in Kališa mimo odcepa pri Podlomu za Kranjski Rak.
Nadaljujem do cilja, prevala Črnivec na nadmorski višini devetstodva metra. Preval leži med gorskima masivoma Menine planine na vzhodu in Plešivca in Kranjske rebri na severozahodu. Čez Črnivec pelje cesta, ki povezuje Kamnik z Gornjim Gradom in predstavlja naravno mejo med Gorenjsko in Štajersko, včasih med Kranjsko in Štajersko.
Naredim nekaj fotografij, se pogovorim s pohodnico in odpeljem nazaj v dolino. Na ovinkih močno zmanjšujem hitrost, da previdno speljujem ovinke, ker srečujem veliko kolesarjev in štirikolesnikov. Ustavim se pri pitniku v Žagi, da napolnim bidon in nadaljujem spust v Stahovico, kjer odvijem desno v dolino Kamniške Bistrice.
Kamniška Bistrica je ledeniška dolina, ki se začenja v zatrebih pod gorami (600 m nmv) in konča v kraju Stahovica (450 m nmv). Iz Stahovice je potrebno prekolesariti do izvira Kamniške Bistrice okoli osem kilometrov. Na tej poti srečujem številne kolesarje in nekaj jih tudi pustim za seboj. Pri izviru naletim na dva pohodnika z velikim flaškonom in fotografija z njim mi ne uide. Ko se malce okrepčam, je čas za odhod. Spust poskrbi za večjo hitrost in hipoma sem nazaj v Stahovici in po isti relaciji kolesarim mimo Kamnika, kjer zapustim obvoznico in zapeljem v Volčji potok ter preko Količevega v Domžale in Ihan. V Ihanu uberem novo smer, zavijem levo v raztegnjeno naselje Brdo. Vzpnem se preko hriba v naslednjo dolino nad Vinjami.
Od tu je okoli petsto metrov makadama in nato se po asfaltu spustim v Vinje in Kamnico ter zapeljem v krožišče v Dolskem. Prevozim Dolsko, zavijem levo in preko mostu čez Savo desno proti Ljubljani. Vozim med železniško progo in reko Savo do sotočja rek Ljubljanice in Save, kjer se za nekaj trenutkov ustavim in nato nadaljujem ob reki Ljubljanici do Zaloga. Na pedala pritiskam še dva kilometra, ko ustavim pred domom in zaključim današnjo kolesarsko turo.
Ljubljana, 12. mali srpan 2015