NeDelo - Grega Kališnik: ... Ko ameriški vojak sleče suknjo
O vojski si lahko mislimo karkoli, nekateri je ne marajo, a kljub temu ji je treba priznati, da je v njeni moči marsikaj, v najresnejšem primeru osvoboditev izpod jarma, v enem milejših osvoboditev iz zakrnelosti. Ena teh oblik je vadba po imenu boot camp.
Ste bili kdaj v vojski, morda prisegali zastavi nekdanje domovine? Se spomnite prvih dni, ko ste prišli v nov svet, vsi uniformirani, pod uniformo vsi različni. In nepripravljeni na marsikaj. Podobno je po vsem svetu in zdaj povejmo, da je boot camp vadba, ki se je rodila iz potreb (ameriške) vojske z namenom, kako povprečne nabornike spraviti do sprejemljive psihofizične pripravljenosti. Kakršna se za vojaka spodobi. Torej ne vadba za specialce, trenirance, ampak povprečneže, nepopisane liste. O tem je bil govor s 35-letnim plezalcem Dejanom Miškovičem, ki ima v Plezalnem centru Ljubljana skupinske vadbe boot campa. Specificirane za plezanje.
Baza
»V komercialni različici se je boot camp v Evropi pojavil pred približno desetimi leti, v Sloveniji pred petimi.« Še pomnite, kameradi, kaj je bila obuka? No, boot camp je morda njena vnukinja, ki je suknjo slekla.
Miškovič pove, kako gre za osnoven, bazičen koncept vadbe, za osnovne gibalne vaje, s katerimi poskušajo posameznika sprejemljivo pripraviti. Boot campa se lahko udeleži vsak, ki nima medicinskih protirazlogov. »Boot camp lahko vadimo zunaj, v dvorani, z malo pripomočki, večinoma delamo z lastno telesno težo, uteži so lahke«, ne uporabljamo jih, da si vadbo otežimo, ampak »zaradi destabilizacije«. Daleč od weight liftinga.
Sklece, stoje, izpadni korak
Vojska seveda pričakuje, da bo vojak nekaj dni v formi, da bo z nahrbtnikom brez večjih težav na pohodu ali čem podobnem. Na civilnem območju je boot camp dobrodošel za lastnike telovadnic, ker je denarno nezahteven, enako je za vaditelje, »paziš le, da se kdo ne poškoduje«.
Miškovič poudari, kako je ena pomembnih zadev pri vadbi ozaveščanje dihanja. Pri začetnikih je glavna napaka, »da se sistem dihanja ne ujema z intenzivnostjo vadbe«. Je od tod izraz zadihanost, ko dih zaostane za gibom? Kjer so tenzija, pritisk, strah, človek, športnik, rekrut pozabijo dihati.
Korak naprej: »Začnemo z vajami, ki pripeljejo v psihofizično stanje, kjer združimo telo in glavo, duha, na isto frekvenco.« Da sta glava, zavest, in telo v istem času in prostoru. Da telo ni avtomat, glava pa se ukvarja s problemi, ki so jo trli ves dan. Začetne vaje so usklajevanje vdiha in izdiha pa recimo razgibavanje hrbtenice s poudarkom na dihanju ...
Vadba traja od tri četrt ure do ure. Že pri ogrevanju se intenzivnost veča in pojavljajo se vzorci glavnega dela. Če bo v zadnjem poudarek na počepih, je takšna že zasnova. »To je mobilizacija«, jasno, nevojaška. Pametna vadba upošteva povečanje intenzivnosti, to je postopno, »gre za zbujanje telesa na nevrološki, psihološki in motorični ravni«.
Sogovornik pove, kako so bootcamperske temeljne vaje zelo podobne telovadnim osnovnošolskim – sklece, stoje, počepi, zgibi, izpadni korak, plazenje. »Jaz posebej poudarim gibljivost kolčnega sklepa in ramenskega obroča, vključujem elemente pilatesa, joge, kar pripomore k pravilni izvedbi vaj in s tem preprečitvi poškodb.«
Miškovič je prepričan, da je nujno razumeti, kaj in zakaj nekaj počnemo, »da se motivacijski proces ujame s fizičnim«. Pri boot campu so zelo pomembni tudi socializacijski dejavnik, komunikacija, zavezanost maksimi: »Vsi smo v eni ekipi.«
Ko vadeči pridejo do določene stopnje, coach dela z njimi in jih s tem dodatno motivira. »Sam naredim s strankami približno 50 odstotkov treningov.«
Način izvajanja mora biti čim bolj različen, »vadba se definira s številom ponovitev ali časom izvajanja«. Lahko gre za krajše serije in daljši čas ali daljše serije krajšega časa. Na energetski ravni je treba pripraviti telo tako na krajše, velikointenzivne obremenitve, v ponazoritev: tekaški šprint, kot na daljše, srednje intenzivne obremenitve, denimo od deset do 20 minut nenehnega dela. Velika intenzivnost, tako Miškovič, spodbuja presnovni sistem, »72 ur po vadbi telo še vedno dela, je še vedno v hitrem ritmu«, bazična metabolna presnova je povečana.
Boot camp je priporočljivo vaditi dvakrat do trikrat na teden, če je to alfa in omega vašega gibanja, če gre za spremljavo kakšnemu drugemu športu, pa enkrat do dvakrat.
Čeprav je v naši naravi, da napredek merimo v številkah, je bistvo drugje, skrito matematiki. Srž je dobro počutje, da se imamo lepo, da laže prenašamo vsakdanjik in da smo zdravi.
Bootcampovski nabornik kmalu opazi, da ima boljšo telesno konstitucijo, samozavedanje, mišični tonus, gibljivost, delovno kapaciteto. In še, boot camp je vadba, kjer v kratkem času profitiraš.
In kako je k boot campu prišel Miškovič? »S športom sem se srečal prek plezanja, splošno pripravljenost sem poskušal dograditi v fitnesu, pa ni bil dovolj zanimiv.« Poskusil je s crossfitom, olimpijskimi dvigi, jogo, »vse to znanje zdaj uporabljam pri boot campu«.
Ta je idejno, absolutno zasnovan za vsakogar.
Torej, v boj!