Delo/Ona, Planinska ONA - Manca Čujež: ... za vse življenje - Z otroki v gore
Z otroki v gore
Izvrstna dota za vse življenje
Ona. Irena Cerar, mama, planinska vodnica in pripovedovalka, avtorica družinskih izletniških vodnikov Pravljične poti Slovenije, Pravljične poti v zgodovino in Kamniške pravljične poti.
On. Gorazd Gorišek, oče, izkušeni gornik in avtor planinskega vodnika Razširjena slovenska planinska pot. V njuni družbi otroci široko odprtih oči in src spoznavajo čare planinstva, zato smo ju prosili, naj svoja doživetja in izkušnje podelita z nami.
Irena
Zakaj otroke spodbujati k planinstvu?
Tako lahko stkejo oseben odnos do narave in gorskega sveta, gibajo in igrajo se na prostem, kar je njihova primarna potreba, ki se zdi vse manj samoumevna; naučijo se veliko o sebi in drugih, tudi to, da se je včasih treba malo potruditi, stisniti zobe, odložiti ugodje, kar je izvrstna dota za življenje. Na planinskem izletu se družina lahko poveže zelo pristno, intimno, to je tudi priložnost, da spodbujamo pomembne vrednote, na primer tovariško pomoč, skrb drug za drugega …
Kako načrtovati planinski izlet, da bodo v njem uživali tudi otroci?
Izlet si je seveda treba zamisliti tako, da najprej upoštevamo starost in sposobnosti otrok, naše lastne hribolazniške ambicije pa damo nekoliko v ozadje. Cilj lahko pogosto povežemo tudi z interesi otrok: skok v jezero ali kopanje v tolmunih lahko naredi izlet nepozaben. Načrtujmo tudi čas za igro, za manjše otroke je to ena od odločilnih sestavin dobrega izleta.Pomembno se mi zdi, da jih nanj pripravimo – se pogovorimo, da vedo, kam bodo šli, kako dolgo bo trajal izlet, skupaj pogledamo zemljevid, predstavimo pot. Izleti ne smejo biti predolgi. S pretiravanjem lahko otroku gore toliko priskutimo, da bo z odporom šel z nami, ko bo odrasel, pa sploh ne bo več želel zahajati v gore. IrenaGorazd
Na katere motivacijske prijeme za hojo v gore prisegate?
Otroci so do 9. leta v t. i. pravljičnem obdobju, zato so pravljice in zgodbe tedaj lahko odlična motivacija za hojo. Pomembno je, da se na izlet začnemo pripravljati že v dolini; če jim preberemo ali povemo zgodbo o kraju, kamor se odpravljamo, bomo nemudoma vzbudili njihovo radovednost. Nekoliko starejši si želijo dogodivščin, raziskovanja (česar v gorskem okolju ni težko zagotoviti), družbe vrstnikov, zabave in še enkrat zabave.
Kako kratkohlačnikom popestriti planinski izlet?
Tistim z najkrajšimi hlačami pripovedujte pravljice, skupaj pojte pesmice, igrajte se besedne igre, skrijte kakšen vilinski ali škratovski zaklad za nagrado, pustite jih, da se v naravi zaigrajo, da odkrijejo, kako imenitno igrišče je to, recimo na cilju ali pri daljših počitkih. Pišite ali rišite dnevnik doživetij, počnite preproste stvari: sekanje drv v planinski koči je lahko nepozabno doživetje!
Kakšne poletne cilje izbrati za planinca začetnika in kakšne za mladega planinca z nekaj kilometrine?
Začetniki naj ne rinejo prav visoko, saj bistvo doživetja ni v višini in trofejskih žigih, ampak v izpolnjujočem, prijetnem doživetju. Če se bodo otroci imeli dobro, bodo radi šli, sicer boste imeli v hiši hitro upor. Sredogorje za začetnike oz. cilji, ki so hitreje dostopni in do katerih si lahko nekoliko pomagamo z avtomobilom ali žičnico. Pašne planine so recimo zelo prijeten planinski cilj, kjer se veliko dogaja – pasejo se krave, vidimo pastirje, pojemo kislo mleko, spoznavamo gorsko cvetje … Družine z več kilometrine se seveda lahko podajo tudi v visokogorje. A samo če starši vedo, kaj delajo.
Kakšno doživetje je za otroke planinski tabor ali prenočevanje v planinski koči?
Ko je čas, da gre otrok lahko brez večjih stisk brez staršev na tabor, je to kar velika reč tako za otroke kot starše. Dobro in odgovorno izpeljan planinski tabor je krasna popotnica za življenje, saj se tam ustvarjajo nepozabne izkušnje, to je intenzivni tečaj medčloveških, vrstniških odnosov, ki otrokom lahko vlije zelo veliko zaupanja vase pa tudi v soljudi. Iz teh vodnjakov mladostnih planinskih izkušenj nekateri črpamo vse življenje.
Gorazd
Zakaj otroke spodbujati k planinstvu?
Zaradi spoznavanja narave v najširšem pomenu (živali, rastlin, vremenskih pojavov), gibanja na svežem zraku, krepitve motoričnih sposobnosti otrok, druženja z vrstniki brez dandanašnjih »nujno potrebnih« komunikacijskih naprav.
Kako načrtovati planinski izlet, da bodo v njem uživali tudi otroci?
Pomembna je postopnost pri izbiri ciljev. Začetniki bodo najprej osvajali cilje z nekaj sto metri relativne višinske razlike, ko bodo izkušenejši in tudi večji, pa bodo v enem dnevu zmogli tudi že vzpon, ki se bo približal tisočici ali segel čeznjo. Ker je poleti v dolinah običajno zelo vroče, je najbolje, da se tudi manj izkušeni zapeljejo do izhodišča z višjo nadmorsko višino in se od tam odpravijo na krajši izlet, npr. z Rogle na Lovrenška jezera, Pokljuka in podobno. Izkušenejši mladi planinec bo lahko poleti osvajal že lažje dvatisočake: Debela peč, Viševnik …
Na katere motivacijske prijeme za hojo v gore prisegate?
Odvisno od izbranega cilja. Če otrok cilj (vrh oz. kočo, do katere se nameravamo povzpeti) vidi pred seboj, posebni motivacijski prijemi niso potrebni. Takšni turi sta Snežnik s Sviščakov in Krn s planine Kuhinja. Sicer pa so za motiviranje otrok priročni žigi po vrhovih in v kočah, prepoznavanje gorskih rastlin in vrhov, vzpon na goro, o kateri je napisana pravljica ali pesem. Precejšnja motivacija je tudi, če sam nosi svoj nahrbtnik. Seveda ne nese veliko, običajno svojo malico in najljubšo igračo, vendar je ponosen na to.
Kako kratkohlačnikom popestriti planinski izlet?
Marsikaj smo že preizkusili, še vedno pa najbolj »primejo« stvari, ki otroka odvrnejo od misli, da sploh hodi in kako težko da je to. Pripovedovanje pravljic, uganke, skrivanje za drevesi, »škrati«, ki nastavljajo priboljške na veje dreves …
Kakšne poletne cilje izbrati za planinca začetnika in kakšne za mladega planinca z nekaj kilometrine?
Pomembna je postopnost pri izbiri ciljev. Začetniki bodo najprej osvajali cilje z nekaj sto metri relativne višinske razlike, ko bodo izkušenejši in tudi večji, pa bodo v enem dnevu zmogli tudi že vzpon, ki se bo približal tisočici ali segel čeznjo. Ker je poleti v dolinah običajno zelo vroče, je najbolje, da se tudi manj izkušeni zapeljejo do izhodišča z višjo nadmorsko višino in se od tam odpravijo na krajši izlet, npr. z Rogle na Lovrenška jezera, Pokljuka in podobno. Izkušenejši mladi planinec bo lahko poleti osvajal že lažje dvatisočake: Debela peč, Viševnik …
Kakšno doživetje je za otroke planinski tabor ali prenočevanje v planinski koči?
Nekaj posebnega. Otroci se tega zelo veselijo in si to tudi dobro zapomnijo. Nedavno smo prenočevali v Roblekovem domu in se naslednje jutro povzpeli na vrh Begunjščice. Ko smo prišli domov, je bilo eno izmed vprašanj: »Kdaj bomo spet prenočevali v planinski koči?«
Sprašuje: Manca Čujež
Foto: Luka Dakskobler in osebni arhiv Gorazda Goriška