Uredništvo: info@planid.org
komentarji
| Registracija

V Alpe se vrača

  27.06.2015 

 

nedelja, 28. junij 2015, ob 05:28, Urednik G-L, ogledov: 1083

Delo, Sobotna priloga - Maja Prijatelj Videmšek: ... izumrla vrsta - brkati ser

Zgodba, ki je postala simbol ohranjanja gorskih habitatov, je tudi zgodba o nesebični predanosti in ljubezni.

Ponovna naselitev brkatih serov v Alpah je eden najuspešnejših evropskih naravovarstvenih projektov zadnjih desetletij. Nevladna organizacija Vulture Conservation Foundation, ki koordinira mrežo petih vzrejnih centrov, prek štiridesetih živalskih vrtov, številnih lokalnih okoljevarstvenih organizacij, narodnih parkov in več kot 50.000 opazovalcev, je v tridesetih letih število »kostolomov« z nič povzdignila na okoli 250.

Zgodba, ki je postala simbol ohranjanja gorskih habitatov, je tudi zgodba o nesebični predanosti in ljubezni. Dr. Hans Frey je bil šestnajst let poročen s samcem brkatega sera. Pobudnik zveze je bil brkati ser, rezident majhnega zasebnega živalskega vrta, ki je dr. Freyu k ograji kletke nosil veje in opazoval, kako se bo ta odzval.

Veterinar in znanstvenik na dunajski veterinarski fakulteti je samca preselil v vzrejni center Richarda Fausta za brkate sere v avstrijski vasi Haringsee, ki ga vodi, mu tudi sam ponudil veje in začela sta graditi gnezdo.

Vsako leto sta imela naraščaj, četudi ne svojega. Dr. Frey je samcu ponudil umetno jajce, ki sta ga izmenično valila. »Pozimi ni bilo posebej zabavno sedeti na gnezdu, a sem si čas krajšal z branjem,« pripomni. Zatem je jajce zamenjal z mladičem, ki ga je brkati ser vzgajal sam. Zakonsko idilo je – kot pri vseh srečnih parih – prekinila smrt enega od partnerjev.

Ptičji samec je umrl zaradi težav s srcem, star skoraj 50 let, kar je častitljiva starost celo za dolgožive brkate sere. »Zgodilo se je zelo hitro, v nekaj urah,« nekoliko pomolči zdaj že upokojeni dr. Frey. »Bil je zelo prijeten ptič, neverjetno čuteč. Vedno ko sem prišel v njegovo ogrado, mi je hotel s kljunom očistiti lase. Nikoli me ni poškodoval. Ni mogel leteti, ker je imel amputirano krilo. Klicali smo ga Mr. President. Ime mu je dal fotograf, ko sem mu povedal, da se noče pariti s samicami brkatih serov, zato je primeren le še za nadomestno starševstvo in protokol. Postavili smo ga na skalo, mu dali kosti in naredili čudovite fotografije.«

Koordinator evropskega vzrejnega programa za ogrožene živalske vrste, ki ga za Evropsko združenje živalskih vrtov in akvarijev izvaja nevladna organizacija Vulture Conservation Foundation (VCF), je prvi v vrsti zaslužnih, da ujede iz rodu jastrebov s skoraj trimetrskim razponom kril, nenavadnimi brčicami, oranžno obarvanim perjem, rdeče obrobljenimi očmi in pernatimi hlačami, ki jih grejejo med dvomesečnim gnezdenjem v zimskih razmerah visokogorja, zopet jadrajo in gnezdijo v Alpah.

Pred dvesto leti so bile razširjene vzdolž celotnih Alp, nato so jim ljudje zaradi legend, ki so jih prikazovale kot »hudobne zveri«, ki kradejo jagnjeta, kozličke, teleta in celo otroke, napovedali vojno. Kmetje in lovci so jih v 19. stoletju tudi za denarne nagrade streljali, zastrupljali in jim nastavljali pasti. Ironično pa so smrtni udarec alpski populaciji zadali ornitologi, ki so jih evropski muzeji poslali na odlov še zadnjih brkatih serov za muzejske zbirke. Zadnjega alpskega sera so ustrelili leta 1913 v italijanski dolini Aosta, nekaj ptic pa je preživelo v živalskih vrtovih, pišeta Al Vrezec in Richard Zink v reviji Svet ptic.

Dalje v tiskani izdaji ...

/.../ Populacija brkatih serov v Alpah je lani štela 31 parov, redko razsejanih po gorskih planjavah od južne Francije do vzhodne Avstrije, z največjo gostoto parov na meji med Švico in Italijo. Lani je preživelo 19 mladičev, kar je novi rekord, letos pa so se brkati seri prvič po več kot 30 letih začeli razmnoževati v Andaluziji.

/.../ Pri Vulture Conservation Foundation so oblikovali novo strategijo za zagotovitev pestrejše genske slike alpskih brkatih serov. Najboljša rešitev bi bila vzpostavitev pretoka genov med alpsko populacijo in populacijo v Pirenejih, ki je največja v Evropi in šteje prek 150 parov. Leta 2012 so v okviru programa Life začeli izpuščati mladiče v Grands Causses, ki je meja med Alpami in Pireneji. Drugi, dolgoročnejši načrt je znova pripeljati brkate sere na Balkan, kjer so jih vse postrelili in zastrupili, ter okrepiti dejavnosti v vzhodnem delu Alp. Fantastično bi bilo brkate sere videti jadrati tudi v slovenskih Alpah.

eXTReMe Tracker