Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...
Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Franci Savenc 1921 2

Baltazar Hacqet

Pošta Slovenije: Baltazar Hacqet, naravoslovec - 200 let smrti

Baltazar Hacquet (1739/40–1815)

Bil je rojen v Franciji, na Kranjsko je prišel 1766 za rudniškega ranocelnika v Idrijo. 1773 se je preselil v Ljubljano, kjer je imel različne službe, od profesorja na babiški šoli, predavatelja kemije do tajnika Družbe za poljedelstvo in koristne umetnosti.

Poleg tega ga je zanimala še vrsta drugih področij: geologija, paleontologija, botanika, etnologija in tudi slovenski jezik. Bil je neutruden popotnik in gorohodec, predstavnik razsvetljenstva in fiziokrat, ki si je prizadeval za izobrazbo in se boril proti
ljudskemu praznoverju in pobožnjakarstvu. Objavil je okoli 140 strokovnih člankov in razprav ter najpomembnejše delo v štirih knjigah »Oryctographia carniolica ali Fizikalni opis Kranjske in sosednjih dežel« (1778–1789) v nemškem jeziku.

Razen Kranjske je prepotoval glavna evropska gorovja, vzpel se je na Veliki Klek (Grossglockner) in bil kot drugi na Triglavu, obiskal je velik del Balkana, Srednje in Vzhodne Evrope. Sestavil je litološko-hidrografsko karto Kranjske s krajevnimi imeni izključno v slovenščini, saj se je štel za Kranjca in Slovana. Bil je prvi, ki je opisal dolomit in podpiral trditev, da je raztapljanje apnenca najpomembnejši dejavnik na krasu. 1787 je zapustil »pobožnjakarske in neuke Kranjce« in postal profesor na Univerzi v Lvovu.

Andrej Kranjc 

30.01.2015
Baltazar Hacquet (1739/40–1815)

Datum izdaje: 30.01.2015
Oblikovanje: Andrej Žagar
Motiv: Baltazar Hacquet
Tisk: SIA Baltijas Banknote, Latvija
Tehnika: Štiribarvni ofset v poli po 25 znamk
Papir: Chancellor litho PVA gum FSC, 102 g/m2
Velikost: 30,00 x 37,50 mm
Zobčanje: Grebenasto 13 1/4 : 13 1/4

Žig

  Ovitek prvega dne

 
Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
BIO filatelistično novosti

2 komentarjev na članku "Baltazar Hacqet"

Anka Rudolf,

Planinska zveza Slovenije je leta 1954 izdala knjigo avtorja Josipa Westra: Baltazar Hacquet - Prvi raziskovalec naših Alp.


Peter Mikša,

V času priprav na izdajo zgoraj omenjene »Oryctographie« je Hacquet leta 1777 skušal doseči vrh Triglava, a mu je uspel le vzpon preko planine Konjščice in Velega polja na Mali Triglav, omenjena pot pa je dobila ime Bohinjski pristop.

Na vrhu Triglava naj bi stal le enkrat, leta 1782, čeravno je v razponu od leta 1777 do leta 1788 poskušal štirikrat. Je pa Hacquet prehodil (in popisal) velik del današnje Slovenije. Med drugim je obhodil Čaven, Dolino Triglavskih jezer, Golake, Gorjance, Gotenico, Javornik, Krim, Ljubelj, Mokrc, Nanos, Porezen, Snežnik, prehodil je celotno hribovju, ki obkroža ljubljansko kotlino, in se podal od Vrhnike čez Polhograjske hribovje v Poljansko dolino, Kropo, Kamno Gorico, Radovljico in na Bled.

Hacquet je »krivec« za prvo slikovno upodobitev Triglava. Prve strani tretje knjige »Oryctographie« iz leta 1784 krasi monumentalen bakrorez Triglava, ki ga dopolnjujeta dve človeški postavi. Avtor osnovne slike je bil Hacquet, ta pa je nato služila Fr. X. Baragi za predlogo za bakrorez. Nekaj več o Hacquetu, Triglavu konec 18. stoletja pa tukaj https://www.academia.edu/11304528/Exploring_the_Mountains_Triglav_at_the_End_of_the_18th_Century

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

Prejšnja objava Začel se je
Naslednja objava Bukovec - 18.06.2015
  • Število objav: 46071

Novosti