Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Gorniška popotnica 24.06.04

Radio Dur, MigiDur – Miha Pavšek: Vreme se še naprej poigrava z nami… Ampak za dežjem vedno posije sonce in ni vrag, da ne bo posijalo tudi to poletje, pa čeprav šele v njegovem drugem delu.

Gorniška popotnica


Verjeli ali ne, smo v ponedeljkovih zgodnjih urah vstopili še v astronomsko poletje. Ravno smo se navadili na dolge poletne dni in kratke noči, so prvi že spet vse. krajši Tudi dejstvo, da smo od začetka tega meseca v meteorološkem nam prav nič ne pomaga. Vreme se še naprej poigrava z nami in predvsem s prireditvami na prostem, ki jih ta mesec lahko preštevamo kar po številu na kvadratni kilometer. Veliko od teh je tudi športno obarvanih ali pa namenjenih izključno miganju. Ampak za dežjem vedno posije sonce in ni vrag, da ne bo posijalo tudi to poletje, pa čeprav šele v njegovem drugem delu. Sicer pa v času »eurobrca« statistično gledano nekaj manj kot polovico Slovencev ne zanimajo ne miganje, veselice, kino, seks in druge »kulturne« prireditve. Še celo najbolj zagnani rekreativci izpustijo kakšno »usposabljanje« in podredijo način življenja in dela njenemu usnjenemu veličanstvu nogometni žogi. Tokrat, za spremembo, se bom vreme ob koncu tedna izboljšalo. Še vedno pa ne moremo govoriti o kakšnem pravem poletju, saj najvišje dnevne temperature vsaj še naslednjih teden dni ne bodo dosegle 30 ° C.

Danes se odpravljamo v Bohinj. Za nepoučene - to je tam, od koder vozijo mleko v Vipavsko dolino, zaseko in klobase pa so jim do nedavnega tržili Štajerci. Bohinjski konec je tudi znan »nevihtni lonec« (v katerega najraje vržejo kakšnega Ljubljančana...), česar pa ta konec tedna ne bomo mogli opazovati. Zato se bomo raje posvetili gorskim tratam, ki so na Ógradih (2087 m) ta čas med najlepšimi daleč naokoli. Skrajni čas je že bil, da prebijemo mejo 2000 metrov nadmorske višine, toda brez skrbi, najvišji vršaci nas še vedno čakajo in nam bodo na višku sezone zato še bolj teknili. Ógradi so eden izmed številnih vrhov, ki na severu zapirajo Fužinarske planine. Uganili ste, ime prihaja od bližnje Stare Fužine, kjer moramo poiskati cesto proti Vojam. Kmalu za naseljem se pripravimo na plačilo cestnine (naj vas to ne čudi, saj smo vendar v osrčju Gorenjske), menda bolj zgodnji temu še lahko uidejo, zato pa se bomo lahko po nekdanji gozdni cesti, za katero skrbijo zdaj Fužinarji, povzpeli (pozor, pri križišču na levo!) z jeklenim konjičkom vse tja do planine Blato (1147 m). Če bomo pri zgornjem križišču peljali naravnost pa se bomo kmalu znašli na planini Vogar. Z Blata vodi markirana pot proti planini V lazu (1560 m), do koder je okrog dve uri hoda.

Ponavadi ženejo Bohinjci živino na planinsko pašo ravno okrog kresnega dne, torej te dni., zato pazimo na »dvosmerno prometno ureditev« in temu primerne »hitrostne omejitve« ter »spolzko« cestišče. S planine Laz, ki jo na severovzhodu zapira masiv Ógradov, sledimo še naprej markirani poti in v uri in pol smo že na Lazovškem prevalu (1966 m), kjer bomo zavili desno in skoraj že nazaj ter se po mestoma bolj razdrtem grebenu približali vršnemu delu gore. Čaka nas še nekaj lažjega plezanja (kakšna snežna krpa naj vas letos ne preseneti) po sicer ne zahtevnem, a nekoliko izpostavljenem, deloma z ruševjem poraščenem svetu in že stopimo na travnati in prostrani vrh. Pred nami se odpre jugovzhodno pobočje gore, ki je en sam gorski vrt in cvetlični raj. Kakšen priročnik za razpoznavanje alpskega cvetja zagotovo ne bo odveč, morda pa imate tudi kakšnega znanca, ki vam bo stresel del botanike kar iz popotnega rokava. Obstaja turi priročna metoda, kako jih čim več prinesete v dolino ­ s pomočjo fotoaparata! Tako ne boste imeli težav z naravovarstveniki, niti slabe vesti, cvetele pa vam bodo lahko vsakič, ko jih boste »vrgli« na platno, čeprav tega ne gre primerjati z ogledom v živo.

Po prostranem jugovzhodnem pobočju Ógradov lahko sestopite prav do konca nekdanjih pašnikov, kjer najdemo na desni, pri ostankih nekdanjega zavetišča za živino, prehod prek strmega odstavka, pod katerim se priključimo markirani poti, ki vodi s planine Laz na planino Krstenico. Tu je enkratno razgledišče za gore nad Bohinjem, ob dobri vidljivosti pa nas privede pogled celo do Šmarne gore in Karavank ter Grintovcev. Ko se boste naveličali tega razgleda, mimogrede marsikdo se je že odločil, da bo tu dočakal sončni zahod in se je šele ob mraku odpravil v dolino, se odpravite spet po markirani poti proti Vojam. Po približno pol ure se odcepi na desno dobro uhojena pot, ki se kmalu spremeni v kolovoz in nas privede spet na naše izhodišče - planino Blato. Če vse skupaj seštejemo, potrebujemo za vzpon 4-5 ur in za sestop kakšno uro ali dve manj. Sicer pa so sedaj dnevi najdaljši in je dovoljena tudi kakšna urica poležavanja več kot sicer! Odločitev o tem, ali bo to na planini, kjer vas bo spremljalo zvončkljanje, ali na rajskem vrtu gorskih rož, ob kakšnem izviru, morda macesnovem gozdu pod Krstenico, pa prepuščam kar vam. Predvsem pa se ne dajte motiti in popijte to čašo gorskih napitkov postopoma ter do dna.

Gorniški pozdrav, Miha

(1196);
(1151);
(1053);
(1009);
(972);
(920);
(879);
(798);
(763);

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45947

Novosti