Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Kalški greben - 29.05.15

Silvo Baznik: Rana ura zlata ura, pravi slovenski pregovor. Čeprav ni vedno tako pa za odhod v gore to vsekakor velja in tako sem se včeraj skobacal iz postelje že ob četrti uri zjutraj, da sem pred sončnim vzhodom bil na izhodišču ture pri Žagani peči.

Na parkirišču sem prvi in kot se kasneje izkaže tudi edini tega dne. Hladno je in topli jopič, kapa in rokavice pridejo kar prav. Lovsko nemarkirano stezico komaj opazim. Visoki kobuljasti cvetovi navadnega dežena so popolnoma zakrili pot in med njimi si moram utreti prehod v gozd. Mirno in počasi stopam skozi gozd, ki me popelje v serpentinah višje in višje. Po dobrih četrt ure sem dovolj ogret, da snamem kapo in jopič roma v nahrbtnik. Rokavice zamenjam za kolesarske in tako nadaljujem pot. V gozdu je še veliko padlih dreves in tudi zadnji zakasneli ledeni možje so naredili še nekaj dodatne škode. Težak sneg je lomil ozelenele bukve in pot je polna še zelenih vej in vejic. Prvi sončni žarki pobožajo vrhove gora in moj korak za kratko zastane a hitro spet ujame ritem ter me popelje pod Pisani turn. V zavojih premagujem višino in že sem pri majhni lovski koči, kjer je lep razgled na Mokrico in Kompotelo.

Nadaljujem pot skozi gozd in vsake toliko časa naredim požirek ali dva iz meha v nahrbtniku, da ne bi prišlo do dehidracije. Tako po dobrih dveh urah hoje prispem iz gozda na višje ležeče travnate in skalnate površine pred Ovčarijo. Premagam nekaj večje strmine in že sem pod strmimi stenami Čmaževskega turna. Grem mimo v veliko vrtaško področje pod Kalškim grebenom. Tu me venomer spremljajo novi in novi cvetovi neštetih sviščev, močvirskih samoperk, različnih jegličev in še bi lahko našteval. Pazim, da ne pohodim nežne cvetove, ki mi lepšajo že tako lep dan. Stopim čez skalni drobir na zeleni rob, od koder se povzpnem pod samo vznožje grebena. Tu vzamem v roke cepin, malce iz navade in malce zaradi varnosti ter pričnem strmi vzpon po travah in drobirju na vrh grebena.

Po grebenu gre markirana pot. Cepin gre na nahrbtnik, palice pa v roke in tu stopim levo. Že po nekaj korakih sem nad prepadnim delom poti in palice romajo zopet na nahrbtnik kajti potrebno je imeti prosti roki, ko se spuščam s pomočjo pletenic v globino. Ko dosežem dno, gre pot navzgor in ko se pot malce položi, so palice zopet v rokah. Tako nadaljujem proti jugu, se vzpenjam na pregledne vrhove grebena, da končno dosežem najvišjo točko Kalškega grebena, 2224 m visoko.

Pogledam vpisno knjigo. Včeraj je bil na vrhu en pohodnik, danes še noben in se vpišem. Pogledi so prelepi in čas je za daljše fotografiranje, okrepčilo in počitek.

Z vrha se po isti poti odpravim nazaj. Še enkrat preplezam strmi vršac v grebenu, se sprehodim do kraja mojega vzpona na greben in sedaj nadaljujem pot proti severu. Na grebenu je še nekaj mest, zavarovanih s pletenicami, ki še kako pridejo prav. Tudi na grebenu je polno cvetja, enega lepšega od drugega. Kar ne morem se nagledati te lepote a vendar me korak pripelje na vrh Kalške gore, ki ima 2058 višinskih metrov. Pod vrhom je še Mala Kalška gora, 2019 m in Zob, ki s 1911 m zaključuje Kalški greben. Lepo je pogledati Cojzovo kočo na Kokrskem sedlu s številnimi vidnimi potmi na visoke gore in v Suhi dol ter Kamniški konec.

Nekaj časa ostanem na vrhu a ko se kar tako, iz nič, pojavi nad menoj oblak in pogled na uro pokaže padec tlaka, se odpravim malce nazaj, na križišče poti po grebenu s potjo od Cojzove koče. Tu gre leva pot na Krvavec in po njej se spustim z grebena ter ji sledim do kotanjastega sveta, Ovčarije, kjer grem zopet na brezpotje v smeri vzhoda. Sledi kratek spust po melišču in zopet sem na tratah cvetja. Resnično počasi sestopam, da hkrati občudujem gorsko cvetje. Tako pridem v gozd in se spustim do lovske koče, kjer naredim premor.

Medtem se je tlak dvignil. Od oblakov je ostala le koprena in ta me spremila na poti do avta.
Po slabim osmih urah sem pri Žagani peči, kjer je sameval moj avtomobil. Zapeljem se v Kamniško Bistrico s kopico obiskovalcev in kolesarjev ter nadaljujem pot domov.

 

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45944

Novosti