Novice - Emanuel Polanšek: ... na slovenske gore, v koroške doline - Lovro Sodja
Glasbenik, učitelj in kulturnik profesor Lovro Sodja je eden tistih nikoli mirujočih ustvarjalnih duhov, ki jih redkokdaj srečaš v vlogi opazovalca iz ozadja, nasprotno – vedno se znajdejo v žarišču dogajanja, kjer z neustavljivo energijo in prekipevajočim zanosom sokrojijo amplitude življenjskih nihanj.
Celovec Življenjske zgodbe, kakršna je Sodjeva, niso zasanjane romance, temveč napeto pestre pripovedi o neutrudnem vzpenjanju na vrhove – v več pomenih. Dejansko so koraki v njegovem življenju vzponi, ki se jih je vseskozi loteval s pritrdilnim optimizmom in samozavestjo, hkrati pa – strokovno podkovan – disciplinirano in dosledno. Vzponi so ga vodili na visoke vrhove gora doma in drugod po Evropi, prav tako pa k številnim uspehom v njegovih dejavnostih kot baletni plesalec, operni pevec, flavtist, učitelj, organizator kulturnih in glasbenih dogodkov in nenazadnje »gradbeni mojster« Slovenske glasbene šole na Koroškem, ki je zdaj vendarle dosegla status v avstrijskem izobraževalnem sistemu, za katerega so si vsi toliko let prizadevali.
Predstavitev knjige
Minuli teden je avtor Lovro Sodja skupaj z muzikologom Francijem Križnarjem v knjižnem centru Haček v Celovcu predstavil svojo najnovejšo knjigo, avtobiografijo z naslovom »Glasba, ples in gore«.
V imenu gostiteljev Hačka in Slovenske prosvetne zveze ju je pozdravila in predstavila Irena Destovnik. Križnar je v pogovoru s Sodjo povedel publiko na kratkočasno enourno potovanje po ustvarjalnih postajah Lovra Sodje.
V informativni knjigi, ki je opremljena s slikami in dokumenti, učitelj, flavtist in planinec Sodja pripoveduje iz šestih desetletij svojega kulturnega, pedagoškega in planinskega delovanja s posebnim poudarkom na avstrijski Koroški in Štajerski, kakor je zapisal tudi v podnaslovu. Avtobiografija na 237 straneh razgrne prostran spekter dejavnosti vnetega ustvarjalca in aktivista, ki se prijetno odmika vsakršnim strujam oženja sveta in malenkostnih porivanj soljudi v predalčke in kategorije. Namesto tega so mu vodilo odkrivanje pozitivnega ter povezujočega v vsakomur, tkanje obetavnih stičišč in hkrati veselje nad uspehi drugih, ki so tudi njemu v zadovoljstvo. »Dober učitelj si želi, da ga učenec preseže,« pravi.
Nekaj podatkov o vsebini
Ne pozabimo: Knjiga hoče predvsem, da bo brana. To naj bi se tudi dogajalo, še posebej, če si knjiga to zasluži. Sodjeva avtobiografija si to zasluži. Še posebej koroški Slovenci, s katerimi je akademski glasbenik desetletja tesno in iskreno povezan, naj bi jo prebrali. Zvedeli bodo veliko zanimivega o življenju, delu in razmišljanjih Lovra Sodje, hkrati pa se bodo od širokega in od izključujočih virusov neokuženega Slovenca naučili veliko koristnega.
Nekaj podatkov o Sodji: rojen leta 1938 v Ljubljani, diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani, 10 let član opernega zbora in baletnega ansambla ljubljanske opere, 50 let! učitelj flavte na Glasbeni šoli Franca Šturma v Ljubljani, 25 let učitelj flavte in pedagoški vodja Slovenske glasbene šole na Koroškem, planinec od Šmarne gore do Mont Blanca, prejemnik narodnih in mednarodnih odlikovanj, urednik, fotograf, novinar, publicist in knjižni avtor, organizator slovenskih in evropskih glasbenih dogodkov, predsednik številnih združenj, med njimi Zveze društev glasbenih pedagogov Slovenije ali Društva slovensko-avstrijskega prijateljstva DSAP, četrt stoletja v zvezi in šest let v petčlanskem izvršnem odboru EMCY (European Union of Music Competitions for Youth), pa še bi lahko našteval. Morda le še »pro domo« – Lovro Sodja kot glasbeni strokovnjak je tudi dopisnik Novic iz idealizma.
Mednarodno priznan
O knjigi, ki je bila že predstavljena v Sloveniji v medijih in na RTV Slovenija, je urednik Mladinske knjige povedal, da gre za mnogo več kot za biografijo. Pomen bogatega delovanja Lovra Sodje doma in drugod v evropskih državah pa je podčrtala vrsta glasbenih strokovnjakov iz vse Evrope.
Emanuel Polanšek