Razgledi - Borut Peršolja: ... uglašeni z vremensko napovedjo
Četrtkova napoved ARSO: “V soboto bo pretežno oblačno. Tu in tam bo še rahlo deževalo. Pihal bo severovzhodni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja.”
Ko se zjutraj zberemo v Kamniku, dežuje kot iz škafa. Nejeverni pogledi študentov in študentk Visoke šole za trajnostni turizem mi povedo vse.
Pa smo šli in ko smo začeli hoditi je posijalo sonce. Znanje, izkušnje in sreča – natančno v tem vrstnem redu – so nam (tokrat!) omogočili zanimiv dan.
Za vsakim dežjem posije sonce! | Brez dežja in brez rastja: idealno za razglede! (Fotografiji: Staša Destovnik)
Vsebine terenskega dela:
• spoznavanje in raziskovanje,
• doživljanje,
• varovanje in razvoj Velike planine.
Spoznavanje in raziskovanje:
• pokrajinskih sestavin Velike planine (površje, kamnine, prsti, rastje, podnebje, voda),
• naravnih oblik, procesov in pojavov ter njihovo večjo intenzivnost,
• zemljepisnih imen,
• dejavnikov paše (posestne razmere, naravna omejitev za začetek paše sovpada s temperaturnim pragom, ta je dosežen že v drugi polovici maja, živino pa na planino vseeno odženejo šele konec junija),
• trajnostnega razvoja,
• podnebnih sprememb,
• rabe naravnih surovin (kamen, les) in premišljenega obremenjevanja pašnih površin (pašni red),
• gorništva (poznavanje pokrajine močno vpliva na razvedanje, natančnejšo vodljivost po površju in varnost v gorah) ter
• obremenitev in škodljivih vplivov zaradi dejavnosti človeka.
Doživljanje:
• celovite in pozitivne izkušnje ob vzbujeni pozornosti,
• pokrajine kot rezultat delovanja in součinkovanja različnih dejavnikov in procesov,
od splošnega h konkretnemu,
• opazovanja kot temeljne vrednote gorništva za poglobljen stik z naravo,
• vidnih oblik pokrajine Velike planine – njihove razsežnosti in barv v štirih letnih časih,
• posameznih naravnih zanimivosti, ki imajo enkratno spoznavno, poučno in razlagalno zmožnost,
gorništva oz. gibanja, zlasti hoje in smučanja kot prijetnega, sproščenega in aktivnega
preživljanja prostega časa ter
• estetske in čutne vrednosti gora, ki jo dopolnjujejo pristnost, skromnost, tovarištvo,
obzirnost, solidarnost in požrtvovalnost obiskovalcev.
Varovanje in razvoj Velike planine:
• kot izjemnega naravnega ekosistema, gospodarskega vira in življenjskega prostora rastlin, živali in ljudi,
• s celovito in pozitivno izkušnjo ob vzpodbudeni pozornosti,
• z vodno oskrbo in premišljeno rabo voda (zbiralniki vode, (umetne) kali),
• z zmanjševanjem odpadkov, čiščenjem odpadnih vod, preprečevanjem hrupa in naravi prilagojeno energetsko oskrbo,
• s spremenjeno podobo gora, ki niso več kraljestvo neomejene svobode, ampak z njimi vzpostavljamo odgovornost posameznika,
• s prilagojenostjo omrežja planinskih poti naravnim danostim – hoja za svetom (omogočajo varnejše, lažje in hitrejše gibanje v gorskem svetu, usmerjajo obisk v prostoru in času in obiskovalce odvračajo od hoje zunaj poti ter preprečujejo spore z lastniki zemljišč),
• s premišljeno mobilnost obiskovalcev, ki preprečuje neurejena parkirišča, vožnjo povprek, uporabo motornih sani in gradnjo novih oskrbovalnih kolovozov in gozdnih cest,
• s preprečevanjem hoje izven poti, zlasti po mokrotnem površju ob taljenju snega in daljšem deževju,in po bližnjicah (vsak korak pomeni določeno obremenitev podlage (pri vzponu znaša ta obremenitev 40 kPa ali 4 N/cm²). Ob stalnih obremenitvah v daljšem obdobju se spreminja sestava tal, končni rezultat pa je zbitost in neporaščenost tal. Na takšnih tleh se pojavi vodna erozija, ki se vrši v treh stopnjah: ločevanje delcev prsti, njihovo prenašanje in odlaganje. V kateri obliki (ploskovno, žlebičasto ali jarkovno) se bo vodna erozija razvijala, ni več bistveno. Bistveno je dejstvo, da je naravno ravnotežje porušeno, razdiralni erozijski proces pa dobi prosto pot,
• s samoomejevanjem posegov in
• kot pomembnega dela doslej neustanovljenega Kamniško-Savinjskega regijskega parka.
Gojška planina
• dejavniki paše (posestne razmere, naravna omejitev za začetek paše sovpada s temperaturnim pragom 5 °C, ta je dosežen že v drugi polovici maja, živino pa na planino odženejo v sredini junija)
• tradicionalna vodna oskrba in premišljena raba voda (zbiralniki vode, (umetne) kali)
- Skoraj 1000 ha veliko visokogorsko pašno območje, v višinskem pasu od 1300 do 1668 metrov (najvišji vrh Gradišče).
- Pred planina Velike planine: nekdaj so na pašo gnali na god Janeza Krstnika (24. junija), po 2. vojni pa se je odhod bolj približal godu svetega Petra in Pavla (29. junij), danes ženejo že v začetku junija. Tradicionalen dan odhoda s planine je mali šmaren (8. september).
- Cesarsko kraljevi komisar za agrarske operacije je leta 1908 izdal “Register deležnih pravic”, v katerega je vpisanih 176 udeležencev iz skoraj dvajsetih naselij.
- Za napajanje živine služijo v dnu kotanje ali pod pobočjem izkopane kali. Prst so najprej prekopali in jo posuli s soljo, tako da so privabili živino. V zgnetenem dnu se je ob dežju nabrala voda.
|
 |
Tančica, tanka in redka, bolj kot skriva, tudi razkriva. | Maloplaninska vrata v Velikogorniško skrivnost.
(Fotografija: Staša Destovnik)
Mala Planina
• nastanek planin, trajnostna raba pokrajinskih virov
- Posestna sestava lastnikov.
- Premišljeno obremenjevanje pašnih površin (pašni red) in surovin (kamen, les).
- Strmoglavljenje bombnika med drugo svetovno vojno.
- Nekdanja tovorna žičnica na planini.
- Planinske koče in planinske poti.
- Sapna steza s Kisovca do roba planote (Curla).
- (Nekdanja) gonska pot iz Stahovice mimo svetega Primoža.
Uvid v globino je povezan z naporom študija, raziskovanja in odprtosti za srečevanje. | Toda nekje je treba začeti: prebiranje geologije. (Fotografiji: Staša Destovnik)
Velika Planina
• zgodovinske, arhitekturne, gospodarske in etnološke značilnosti Velike Planine
- Človek gospodari na tem območju že več kot tri tisoč let. Območje nekdanjih (prvih?) bivališč na Pečicah. Po stanju v Franciscejskem katastru je bilo leta 1826 na Veliki planini 63 koč, na Mali planini pa 31. Zdaj jih je v vseh seliščih okrog 120.
- Naravni položaj in estetika razmestitve stanov v prostoru – orientacija glede na osončenost in prevladujoč veter, skledasta veduta Velike Planine.
- Značilni pastirski stanovi z obodno lopo za živino in skodlasto streho – Preskarjeva bajta.
- Spremembe rabe tal oz. zaraščanje: pobočje Planjave, ki so jo pred drugo svetovno vojno kosili, sedaj pa je več hektarjev veliko območje že zaraslo z nizkimi smrekami.
- Pastirsko življenje so napolnjevali številni običaji in šege. Pastirske igre – bÍli so svinko, nebeškali … Starejši so pripovedovali zgodbe o divjih možeh, škratih, coprnikih … Pastirji so izdelovali trniče, okrogle kepe sira, posušene v dimu, rezljali pipe in nabirali zdravilna zelišča. Z rezljanimi lesenimi deščicami, imenovali so jih pisave, so v sire odtisovali različne motive.
- Leta 1875 so kmetje iz skoraj dvajsetih naselij na vznožju kraške planote na celotnem območju Velike planine prepasli 160 krav, 400 volov in 100 prašičev. V zadnjem obdobju se poleti na vseh planinah skupaj pase 400 glav goveje živine.
- Leta 1945 so Nemci požgali vsa pastirska selišča, vključno z leseno kapelo svete Marije Snežne.
- Pojav zimskega turizma in razvoj bajtarstva.
- Vovkova jama (past za volkove) in skalni osamelci (vetrna erozija) nad Grlom.
Dovja griča
• nesnovna duhovna in kulturna dediščina pastirjev
- Dovji grobi: (prepovedano) pašno območje.
- Jama v Dovji griči.
Bukovec
• stara zemljepisna imena, posestne razmere in razdelitev planin
- tromeja planin: Velike, Male in Gojške – leta 1913 so dotlej enotno pašno območje razdelili v tri samostojne planine. Med posameznimi planinami so zgradili kamnite in lesene ograje. Življenje in delo na planini je še danes v veliki meri urejeno z določili “Začasnega Planšarskega reda za Veliko planino” iz leta 1932.
- Pogled na Gojško planino; gre za pobočno planino, ki nima ravnega sveta.
- Zverižene plasti wengenskega apnenca in nastanek prsti – omogočanje nastanka obsežnih pašnih površin.
- Zgostitev visokih živih mravljišč v sestoju smreke.
- Vetrne krošnje dreves pod Bukovcem.
- Beležka sprememb v rastju (ime Bukovec, ki je sedaj v celoti poraščen s smreko).
Poljane
• pokrajinske sestavine ovršja Velike planine, ki so omogočile nastanek planine
- Ugodno površje – uravnano, ne prestrmo, kamnine – wengenski skrilavci, prsti, rastje – nekdaj bukov in danes smrekov gozd; krčenje gozda, podnebje, voda (omejitveni dejvanik).
- Ploskovno zniževanje površja ob poti pod Poljanami – utrjene stare pastirske poti se niso znižale.
- Brezstrope jame in vrtače, jama Kofca.
* * *
Kosilo nas je čakalo v Domžalskem domu. Ob tem pa še pogovor z najvišje stalno prebivajočem Slovencem Lojzetom Ovijačem, najemnikom Domžalskega doma. Tudi o največji laži, kot se je pred leti glasil naslov mojega članka: veliko ljubiteljev gora namreč pravi, da bodo, ko bodo šli v zaslužen pokoj, postali oskrbniki planinske koče …
Moje ime je Borut Peršolja in to je bila moja zgodba.