Slovenski dom: Ljubljana, 20. marca.
Odkar so potegnili preko naše zemlje avstrijsko-jugoslovansko mejo, prihajajo z obmejnih krajev neprestano poročila o nesrečah, ki se tam dogajajo.
Meja je ljudi začela navajati do tega, da skušajo priti do denarja na najlažji, toda obenem tudi najriskantnejši način: s tihotapstvom.
Kakor rečeno, ne navaja ljudi do tihotapstva sedanju izredno huda gospodarska kriza; kajti tihotapstvo se je razcvetelo že v prvih povojnih letih ter doseglo višek v letih 1920—1924, torej v času, ko je še bilo vsega v izobilju in ko z zaslužkom ni bilo tako težko, kar navaja ljudi k tihotapstvu, je pred vsem lahkota, s katero se pride do denarja.
Kanal tihotapstva
Na odseku meje med Jezerskim in Tržičem, v kraju Komenda, južno od Pečovnika, je za tihotapce nalašč ustvarjen prehod preko meje. Prehod je zaraščen in šele pozneje je teren zopet pregleden, nakar preide zopet v gozd. Temu mestu pravijo graničarji in orožniki kanal tihotapcev. Kajti tu vlovijo obmejni organi največ tihotapcev. In kljub temu, da tam največkrat pade kak tihotapec v roke graničarjem, ljudje z neverjetno drznostjo tihotapijo ravno na tem mestu.
Na istem mestu že lani dve žrtvi
Kako graničarji pazijo na to mesto in kako se obenem tihotapci zanašajo, da bodo srečno prešli tukaj mejo, dokazuje tudi okolnost, da so že lansko leto tukaj ustrelili graničarji dva tihotapca, ki se na pozive nista hotela ustaviti. Kakor rečeno, postane svet tam kmalu od meje zopet gosto zaraščen. Do gozda pa je vmes prost pas. Preko tega pasu obvladajo graničarji teren precej daleč. Tihotapci pa vedno skušajo doseči zaraščeni del, kajti potem je gotovo, da se jim posreči uiti.
Tako sta hotela pobegniti lansko leto dva tihotapca, ki sta na pozive graničarjev »stoj« začela teči proti gozdu. Ker so graničarji vedeli, da jim potem uideta, so začeli streljati in oba tihotapca sta ostala na mestu mrtva.
Streli sredi noči
Okrog polnoči dne 17. t. m. je ljudi, ki imajo svoja domovališča v bližini omenjenega tihotapskega kanala prebudilo hitro in močno zaporedno streljanje. Sprva nikdo ni vedel, kaj je bilo, a so ljudje kmalu zaslutili, da je streljanje v zvezi z mejo in tihotapstvom. Med tem, ko so ljudje igibali, pa se je odigrala na meji tragedija, kakršnih smo žal že navajeni. Tragika je v tem slučaju tem večja, ker sta postali žrtvi tihotapske strasti dva mlada posestniška sinova, eden star 19. drugi 20 let.
Na strelišču ostali dve mladi življenji
Na tem delu meje je sedaj še sneg. V tem snegu so bili v bližini zloglasnega tihotapskega kanalu v noči od torka na sredo v zasedi graničarji. Bilo je, ravno okrog polnoči, ko so se iz zaraščenega dela ob meji pojavile kakih 500 m daleč od graničarske zasede tri osebe. Noč je bila precej temna, vendar so graničarji lahko razločno opazili tri osebe, ki so nosile napolnjene nahrbtnike. Bilo je takoj jasno, da so tihotapci. To je potrdila tudi okolnost, da so tihotapci, ko so jih graničarji pozvali, naj se ustavijo, začeli teči proti zaraščenemu svetu na naši strani. Graničarji so se pognali za njim in tako je trajala dirka več sto metrov. Med tem so graničarji neprestano klicali, naj se tihotapci ustavijo. Tihotapci so napeli vse sile, da bi dosegli gozd, ker so vedeli, da bodo tam lahko izginili. To pa so vedeli tudi graničarji, ki so v trenutku, ko so prispeli tihotapci tik pred gozd, uporabili svoje orožje: padlo je nekaj strelov, pred gozdom pa sta padli dve mladi življenji, žrtvi tihotapske strasti. Tretji tihotapec je bil med tem že v gozdu in je izginil.
Mesto domov — v mrtvašnico
Graničarji so po svojih predpisih zastražili prostor in obvestili svoje postojanke. Naslednjega dne so takoj prispeli na mesto samo pristojni oblastni organi, ki so ugotovili dejansko stanje in uvedli preiskavo. Občina Jezersko je poskrbela prevoz obeli trupel v mrtvašnico na Jezerskem, kjer je bila včeraj obdukcija. Obdukcija je ugotovila, da ima eno truplo en strel, drugo pa dva. Vsi trije streli so smrtonosni. Ustreljenca nista imela pri sebi nobenih dokumentov. Zato niti graničarji niti orožniki niso mogli ugotoviti, kdo sta. Šele ko so pripeljali trupli v jezersko mrtvašnico so Jezerjani spoznali v mrličih posestniška sinova Megliča Franca iz Loma, h. št. 1- in Megliča Janeza iz Loma, h. št. 13. Njuni starši imajo posestvice in bajte, ki nudijo domačim lep krov, dočim si služijo kruh s trdim delom. Janez in Franc pa sta skušala priti do denarja s tihotapstvom. Njuna drznost je morda dokaz, da sta tihotapila tudi že prej.
Saharin ...
Kakor omenjeno, so imeli vsi trije tihotapci pri sebi napolnjene nahrbtnike. Ko jo komisija nahrbtnike odprla, se je mogla prepričati o neverjetni drznosti tihotapcev. V enem nahrbtniku so dobili 12 kg saharin a, v drugem pa 11 in pol kilograma. Tudi ta dogodek dokazuje, da je saharin v naših obmejnih krajih še vedno glavni predmet tihotapstva.
Kdo je pobegli tihotapec
Za tretjim tihotapcem, ki je pobegnil, ni nobenega sledu. Od mesta, kjer so graničarji ustrelili Franca in Janeza Megliča, so vodile stopinje v gozd in naprej v dolino, a nižje doli zmanjka snega in z njim je izginila tudi vsaka sled za tretjim tihotapcem.
Strogo izvajanje predpisov, ki jih imajo obmejni organi, je omejilo tihotapstvo pri nas že do skrajnosti. L judje se zavedajo, da imajo graničarji pravico na vsakega človeka, ki se v pasu 5 km od meje na poziv noče ustaviti streljati. To ni samo graničarjeva pravica, marveč tudi graničarjeva dolžnost. Kljub vsej strogosti teh predpisov pa se najdejo še vedno ljudje, ki se podajajo na ta najriskantnejši posel in stavijo na kocko svoje življenje.
Slovenski dom, 20. marec 1936