Slovesnki dom: Slovensko planinsko društvo nudi letos vsem smučarjem s tem, ...
... da je odprlo najvažnejše smučarske postojanke v Triglavskem pogorju in poskrbelo za strokovno vodstvo teh smučarskih tečajev, najlepšo priliko, da nadoknadijo v naših planinah letošnjo slabo zimo. Res je: smučarska sezona je pri kraju vsaj v glavnem, ampak alpinskega smučanja to prav nič ne moti, saj ve, da je bela opojnost v zgodnji pomladi lepša kot le kdaj. Smučarski tereni pri nas so tako lepi, da ni treba hoditi nikamor drugam in tudi vodstvo tako odlično, da se more udele¬žiti teh tečajev vsak, tudi oni, ki še ni dovolj podkovan v smučanju. Saj je ravno namen teh smučarskih tečajev SPD, da da tudi začetnikom v alpinskem smučanju prvo šolo, ki jih tako usposobi za smučanje v visoko alpskem terenu.
V Triglavskem pogorju bodo oskrbovane sledeče postojanke SPD:
1. Koča pri Triglavskih jezerih — 1683 m — v času od 15. marca do 15. maja. Koča je preurejena za zimsko bivanje ter je na razpolago devet kurljivih sob z 25 posteljami, razen tega še kurljivo ležišče za 15 oseb. Prenočnina znaša za člane na skupnem ležišču Din 10, v sobi Din 20, za nečlane na skupnem ležišču Din 15, v sobi Din 30. Celodnevna prehrana pri daljšem bivanju Din 35 za osebo. Izhodišče za poset koče pri Triglavskih jezerih je železniška postaja Bohinjska Bistrica.
2. Triglavski dom na Kredarici — 2515 m — je oskrbovan tudi od 15. marca do 15. maja. Na razpolago je 10 kurjenih sob z 20 posteljami ter skupno ležišče za 25 oseb. Prenočnina znaša za člane na skupnem ležišču Din 10, v sobi Din 20, za nečlane na skupnem ležišču Din 20, v sobi Din 30. Celodnevna prehrana pri daljšem bivanju Din 40 za osebo, železniška postaja za izhodišče na Kredarico je Mojstrana. Triglavski dom je najvišja zimska postojanka v Julijskih Alpah. Snežne prilike so idealne, krasna smučišča preko ledenika in v Gornjo Krmo nudijo izvežbanim smu¬čarjem največji razmah. Smuški tečaji se bodo vršili v triglavskem domu na Kredarici in v Staničevi koči v času od 15. marca do 15. aprila tl. Smuški učitelj bo poučeval v nadaljevanju smuške tehnike tj. obrate na strminah, nadalje orijentaciio, kartografijo itd. Poučeval bo učitelj JZSS g. Stopar, ki je letos sodeloval na olimpijadi v Ga -Pa ter pri tekmah Fisa v Inomostu, kar je zadostno jamstvo, da bo smučarski tečaj eden najboljših. Prijavnina znaša za osebo tedensko Din 50, za tri dni Din 30 in za en dan Din 10. Prijavnino pobira oskrbnik skupno pri obračunu z gostom.
3. Staničeva koča — 2332 m — je oskrbovana tudi od 15. marca do 15. maja 1936. Na razpolago so štiri kurljive sobe s 13 posteljami ter skupna ležišča za 16 oseb. Cene za prenočišče so enake kot v ostalih postojankah na Triglavu. Celodnevna prehrana pri daljšem bivanju znaša Din 40 za osebo. Staničeva koča je idealno visokogorsko zimsko smučišče s prostranim razgledom na številne vrhove julijskih Alp, gornjo Savsko dolino s Karavankami, Kamniške planine in daleč v avstrijsko Koroško z Visokimi in Nizkimi turami v ozadju. Dostop je iz Mojstrane čez Dolino Krmo osem ur, težji dostop čez Kot šest ur. Krasne so smuške ture na Rjavino tri ure, na Urbanov vrh eno uro, na Begunjski vrh eno uro. Informacije radi vodnikov in nosačev za Kredarico in Staničevo kočo dobite pri Lahu in Lojzetu Rekarju v Mojstrani ter pri M. Skantarju v Srednji vasi Tarifa za gorske vodnike je Din 120 dnevno. Nosač za nošnjo do 20 kg za pota iz Mojstrane ali iz Bohinja na Kredarico in Staničevo kočo sme zahtevati Din 80, za nošnje iz Bohinja na Sedmera jezera Din 60. Pri več kot petdnevnem bivanju veljajo članske prenočnine tudi za nečlane.
SMUČARSKI KILOMETER LANCE
Smučarski kilometer-lance je disciplina, ki za praktično smučanje nima prav nobene vrednosti; vendar pa vlada za to panogo izredno zanimanje. Gre za to, kakšna je največja brzina, ki jo je mogoče doseči na smučeh. Zato pa je treba izbrati prav posebno strmo pobočje, ki mora biti skrbno pripravljeno in zavarovano. Tudi smuči morajo biti zelo težke in na prav poseben način zgrajene. Zanimanje je vedno večje i pri tekmovalcih i pri gledalcih. Ta km-lance so izvedli prvič l. 1930. Največjo hitrost pa je dosedaj na smučeh dosegel Avstrijec Leo Gasperl, ki je l. 1932 dosegel povprečno hitrost 136.6 km na uro. Letos se je ta hitrostni poizkus vršil sedmič zopet v St. Moritzu in sicer na Coroiglia. Vendar je hitrost, ki so jo letos dosegli na 100 m dolgi progi, zaostajala za hitrostjo, katero so dosegli prejšnja leta. Najhitrejši je bil Švicar Arnold Bultier, ki je dosegel hitrost 118. 304 km na uro. Najhitrejši na specialnih smučeh pa je bil Avstrijec Jack Lackner z 117.935 km
Slovenski dom, 11. marec 1936