Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Pred občnim zborom Osrednjega društva SPD

09.03.1936

dLib.si

ponedeljek, 9. marec 1936, ob 09:59, Boris Štupar, ogledov: 545

Slovenski dom: Ljubljana, 9. marca.

Slovensko planinsko društvo je v zadnjih letih tako razširilo in izpopolnilo svoj delokrog, da tako odbor, kakor odseki in pisarna le s težavo zmagujejo številne posle. Društvo ima 12. t. ni. svoj 43. redni občni zbor. V smislu sklepa zadnjega občnega zbora iz leta 1935 je izdalo letos društvo prvič poročila že pred občnim zborom v pismeni obliki, da more članstvo temeljito pregledati in premotriti delo odbora ter pripraviti za občni zbor kritiko in svoje predloge.
Prinašamo iz tega poročila, ki smo ga sprejeli — sicer pozneje kakor drugi listi — tudi mi, izvleček iz dela, ki spada pod tajniške posle.
V preteklem poslovnem letu je društvo izvr¬šilo nekatere pomembne gospodarske, finančne in kulturne akcije.

Delo v odsekih.
Društvo je delovalo kakor dosedaj v odboru in odsekih, pri čemer se je posluževalo že preizkušene in utemeljene metode, da so se vse važnej¬še zadeve najprej podrobno obdelale v pristojnih odsekih in je glavni odbor sklepal o temeljito preštudiranih in prerešetanih vprašanjih, kar zelo pospešuje ekspeditivnost odbora. Društvo je imelo kakor običajno odborove seje, ki jih je bilo vsega skupaj 35. Kot kontultativni organ odbora so tudi letos pridno poslovali odseki, katerih število se je povečalo za dva. Poleg gospodarskega, literarno-znanstvenega, zimsko-alpinskega, fotoamaterskega, reševalnega in mladinskega, ki so dejstvovali uspešno že poprej, smo ustanovili tekom leta še propagandni in poživili nazadnje tudi alpinistični odsek, ki je bil ustanovljen že lani, pa zaradi raznih ovir ni mogel pričeti z delom.
Odseki so zborovali skupno v 88 sejah, vseh društvenih sej je bilo torej 123. Že ta številka pove, kako ogromno se je tekom zadnjih let razvilo in razširilo delo v društvu. Temu primerno postaja obsežnejše tudi delo pisarne, ki je prejela v preteklem poslovnem letu 4169 dopisov in jih odposlala 4739.

Članstvo.
Osrednje društvo je štelo koncem leta 1935 8483 članov, kar pomeni, da smo napram letu 1934 izgubili 35 članov. Celokupno društvo šteje po zadnjih statističnih podatkih okrog 8000 članov, torej predstavlja Osrednje društvo nekako 43% društvenega članstva.

Podružnice.
Število podružnic je ostalo isto kot lani, namreč 29. V letu 1935 ni prirastla nobena nova edinica, pa tudi nobena stara ni likvidirala. Stiki med podružnicami in Osrednjim društvom so bili zelo živahni; venomer so se izmenjavali dopisi ne le v gospodarskih in poslovnih zadevah, temveč je Osrednje društvo z nasveti in pobudami skušalo vse svoje nove in zdrave akcije provesti in oživeti tudi pri podružnicah, ki so vsakič pokazale mnogo razumevanja za inicijativne predloge centrale; naši delegati so se, kadarkoli je bilo mogoče, udeležili občnih zborov in prireditev v podružnicah. Društvo je bilo zastopano redno na vseh zborovanjih, prireditvah in slavnostih, kjer je bila navzočnost potrebna in umestna. Tako se je udeležilo društvo po zastopniku zborovanj Zveze za tujski promet za Slovenijo, ankete o voznem redu pri direkciji državnih železnic, izredne in važne konference o tujskem prometu, ki so jo sklicali Tujsko prometna zveza, Putnik in Zbornica za TOI, zborovanja Jugosl. zimsko-športnega saveza, Alja¬ževe proslave na Šmarni gori ob priliki odkritja spominske plošče ild. V proslavo štiridesetletnice Orožnove koče na Črni prsti, naše najstarejše postojanke, smo priredili spominsko svečanost, ki je bila prav dobro obiskana. Otvoritev nove pešpoti v Kamniško Bistrico je, dasi dvakrat napovedana, obakrat morala odpasti zaradi slabega vremena.

Obiski in izleti.
Obisk v planinah in v naših postojankah je bil še precej zadovoljiv. Društvo je večkrat, zlasti poleti, hoteč poživiti družabnost med člani, pa tudi na jesen in pozimi organiziralo izlete na Vršič, Veliko planino, Krvavec itd. V tej zvezi naj navedem o tudi izlet članstva SPD v Bolgarijo, ki se ga je udeležilo 21 članov. Izletniki so bili v Sofiji, na Vitoši, v Bili in v Pirinu ter končno potovali preko Plovdiva v Varno. Bolgarski tovariši so nam že za lansko leto napovedali obisk naših planili, žalibog je ta izlet moral izostati zaradi valutnih neprilik. Zato pa se nam letos obeta večja ekskurzija bolgarskih turistov v slovenske planine; upamo, da bo našel uspeh in da bomo doživeli veselje, da smemo pozdraviti večjo skupino bolgarskih planinskih tovarišev na naših gorah.
V preteklem letu so nas obiskali tudi francoski znanstveniki, po številu 16, ki so si pod vodstvom gg. prof. Jerasa in Petkovška ogledali naš narodni park pod Triglavom. Univerza v Utrechtu pa je poslala v naše planine 12 akademikov, ki so pod vodstvom svojega profesorja in našega geologa patra Žurge obiskali v letu 1931 Julijske Alpe, lani pa Kamniške planine ter vršili tam geološka raziskavanja. V Ljubljani pa smo imeli priliko pozdraviti 85 članov broječo skupino češkoslovaških turistov, ki so si pod vodstvom g. Jiri Kamenickyja na potu na morje ogledali našo Gorenjsko, Bled. Bohinj in Kranjsko goro.

Žrtve planin.
Tudi letošnje leto ni prizaneslo našim podjetnim planincem:
27. januarja 1935 je plaz zasul na Uršlji gori vnetega planinca in blagajnika Mislinjske podružnice g. Franca Eiletza.
30. marca se je smrtn o ponesrečil na Brani Mirko Mulej.
Na velikonočno nedeljo dne 21. aprila je pod Skuto spodrsnilo 21 letnemu juristu Mirku Gombaču, ki je zaradi dobljenih poškodb med transportom umrl.
Nizki, a vedno opasni,Turnc pod Šmarno goro je zahteval v preteklem letu kar dve žrtvi: 5. maja se je smrtno poškodoval knjigoveški vajenec Mirko Dovič, sledečo nedeljo 12. maja se je na istem mestu smrtno ponesrečil jurist Svetozar Likar.
28. junija je na poti z Mlinarskega sedla proti Češki koči zdrsnila in se ubila mlada planinka Mira Zupančičeva.
Poleg teh smrtnih nesreč je bilo tudi nekaj planinskih nezgod, ki se pa k sreči niso končale tako tragično kot zgoraj naštete.

Zgradbe društva je vodil naš gradbeni odsek, ki je prevzel v preteklem letu tudi brigo za markacije in planinska pota, kar je znatno podprlo delo našega markacijskega odseka. Zato je moralo k prejšnjim osmim članom kooptirati še 11 novih strokovnjakov, da delo ne bi zastajalo.

Slovenski dom, 9. marec 1936

eXTReMe Tracker