Jutro: Dne 18. t. m. je poteklo 30 let, kar je bila otvorjena Kadilnikova koča na Golici.
Priprave za graditev koče so se sicer pričele že leta 1903 takoj, ko je bila dne 19. aprila istega leta ustanovljena podružnica Slovenskega planinskega društva za kranjskogorski okraj s sedežem na Jesenicah. S pomočjo osrednjega društva in mecena Frana Kadilnika se je mladi podružnici pod vodstvom prvega načelnika Milana Guština takratnega učitelja na Jesenicah, posrečilo, da je graditev koče tako napredovala, da je bila v jeseni leta 1904 že pod streho. V letu 1905 se je zgradba popolnoma izgotovila ter opremita z najpotrebnejšim inventarjem. Svečano je bila otvorjena 16. junija ter izročena kot zavetišče turističnemu prometu.
Kadilnikova koča na Golici ni bila važna samo kot planinska postojanka, temveč je zlasti v predvojni dobi bila viden znak nacionalne zavesti Jeseničanov. Jesenice, eden največjih industrijskih krajev na takratnem Kranjskem, so bile tudi širši javnosti znane kot pozorišče vročih nacionalnih bojev. Zlasti se je to bojno razpoloženje stopnjevaloob času graditve karavanske železnice v letih 1902 —1906. Nacionalni boji pa niso ostali samo v dolinah, temveč so bil zaneseni tudi v naše gore. Nemški »Alpenverein« je kaj pridno gradil postojanko za postojanko in resno se je bilo bati, da se mu bo posrečilo, dati našim slovenskim goram nemško obeležje. Nič manj kakor »Alpenverein« pa so se trudili tudi naše narodno zavedni slovenski planinci pod okriljem SPD, da so stremljenja tujca na naši zemlji kolikor mogoče zadrževati. Hoteli so pokazati široki javnosti, da je zemlja ob Triglavu čisto slovenska.
Posledice teh narodnih bojev so bile v turističnem pogledu prav razveseljive. SPD je s pomočjo svojih podružnic, ki so se kaj hitro ustanavljale ena za drugo pridno gradilo nove planinske postojanke zlasti tam, kjer je tujec silil v ospredje. Tako so rasle planinske koče predvsem v triglavskem pogorju, pa tudi v ostalih gorskih predelih, ki so prihajali v poštev pri razvoju turizma. Naš narodni nasprotnik je kmalu spoznal da bo v doglednem času postala tudi Golica ena izmed najvažnejših točk za turistični promet in si je postavil na njenem pobočju že leta 1892 svojo kočo. To dejstvo in narodna zavest Jeseničanov sta dala v prvi vrsti pobudo za to, da si je podružnica na Jesenicah ob svoji ustanovitvi leta 1903 stavila kot glavno nalogo zgraditi kočo na Golici.
Jeseniška podružnica SPD smatra za svojo dolžnost, da se spominja ob priliki 30 letnic: Kadilnikove koče z velikim spoštovanjem njega, ki mu mora biti hvaležna za brezmejno požtvovalnost pri ustvarjanju tega vidnega spomenika narodne zavednosti na karavanškem pogorju. To je naš nepozabni patron koče rajni Fran Kadilnik. Njemu gre v prvi vrsti priznanje za to planinsko postojanko. Spominjamo se ga radi tega kot velikega dobrotnika, ki je osebno največ žrtvoval za kočo in kot očeta slovenskih planincev. Slava njegovemu spominu ob 110 letnici njegovega rojstva (1825— 1935).
Istotako se podružnica s hvaležnostjo spominja tudi vseh požrtvovalnih svojih dobrotnikov,kakor tudi ostalih jeseniških občanov, ki so prevzeti skrb za izvršitev zgradbe in jo tudi gmotno v izdatni meri podprli. To velja prav posebno tudi za osrednje SPD, ki je delo jeseniške podružnice podpiralo tako v moralnem kakor tudi gmotnem oziru.
Podružnični odbor je sklenil, da bo proslavil 30 letnico otvoritve Kadilnikove koče na svečan način dne 7. julija na Golici. Vse planince, prijatelje in obiskovalce Golice vabimo, da se te proslave v kar največ jem številu udeležijo
Odbor podružnice SPD na Jesenicah
Jutro, 4. julij 1935