Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Nova žrtev planin

Jutro: Na Mlinarskem sedlu v Kamniških planinah se je v petek smrtno ponesrečila uradnica uprave »JUTRA«, Mira Zupančičeva

Ljubljana, 30. junija
Včeraj dopoldne je prišla z Jezerskega žalostna vest, da se je v cvetu svoje mladosti na Kamniških planinah v petek opoldne smrtno ponesrečila dolgoletna, vestna uradnica uprave »Jutra« gdč. Mira Zupančičeva, stara šele 25 let.

V četrtek zvečer sta se odpeljala Mira in Mirko Stepišnik, uradnik mestnega magistrata, na kolesih v Kamniško Bistrico. Domači so sicer Miri braniti izlet v planine, pa je niso mogli zadržati. Neka neugnana sila jo je gnala v planine, ki jih je ljubila vso svoje življenje in v objemu katerih je tudi pustila svoje življenje. Že ves teden je prihajala v službo prej, samo da bi bila dan pred prazniki prosta. Pač ni slutila, da jo v planinah čaka smrt.

V petek zjutraj sta Mirko in ob najlepšem vremenu že ob 3. zjutraj krenila iz Kamniške Bistrice na Kokrško sedlo. Pridružil se jima je še neki turist, ki se je pa pri Žagani peči, kjer sta Stepišnik in Zupančičeva zajtrkovala, poslovil od njiju in šel naprej. Že zgodaj zjutraj sta bila v Cojzovi koči na Kokrškem sedlu. ker pa ni bilo skoraj nobenih turistov, je bila Mira mnenja, da bi odrinila kar naprej. Res sta ob 10 krenila čez Velike pode proti Mlinarskemu sedlu. Pot je precej slaba, zdrapana in raztrgana in ko je Stepišnik prijel za prvo vrv, se mu je odtrgala s klinom vred in bi kmalu padel. Zato je dejal Miri, da bi šla raje nazaj, češ da ni varno. Bila sta pa že tako visoko, da se Miri ni zdelo vredno vrniti se, zlasti, ker sta že videla Češko kočo pod Grintovcem.

Krepko sta stopala naprej, čeprav je že solnce močno pripekalo. Okrog poldne sta naletela kakih 50 m pod robom sedla na majhno, kakih 10 metrov dolgo snežišče, v katero je Mirko s cepinom najprej vsekal varne in globoka stopnice in ga prečkal, nato pa je šla Mira za njim. Snežišče se konča malo pred potjo. Stepišnik je stopil na vzvišeno skalo in dejal Miri naj mu da roko, da bo lahko stopila na prod. A Mira se je kar s skokom pognala na prod, kar pa je imelo usodne posledice, v tem hipu jo je spodneslo. Glasno je kriknila in že se je kotalila po strmini.

Z bliskovito naglico se je pognal Stepišnik za njo, jo čvrsto zgrabil za roko in se skušal zasidrati. Njegov napor pa je bil zaman. Oba skupaj sta se kotalila po strmi grapi nizdol. Stepišnik ji je zaklical, naj razširi noge. Očividno pa Mira ni imela moči. Letela sta kakih 100 metrov, tedaj pa je Mirko nenadoma udaril z desnico ob skalo da mu je kar prebilo žile in zaradi trenotne bolečine je izpustil Miro. Z grozo je videl, kako jo je zasukalo naprej in udarila je ob skalo, nato pa jo je vrglo čez dve polici in še približno 200 metrov čez steno, dokler ni obležala na snežišču.
Stepišnik sam je po čudnem naključju obvisel nad previsom kakih 150 metrov nad Miro. Kljub poškodbam je ostal pri zavesti in glasno je klical na pomoč.

Njegove klice in tudi še krik ponesrečene Mire, je slišal oskrbnik Češke koče, ki je pohitel z nekim turistom nemudoma na pomoč. Seveda nesrečni Miri nista več mogla pomagati, pač pa sta za silo obvezala Stepišnika. O nesreči so bili obveščeni tudi reševalci in že ob 14. je krenila z Jezerskega reševalna ekspedicija, ki je po dolgem in hudem napore prispela zvečer na kraj nesreče. Miro so naložili na nosila in jo najprej prenesli do Češke koče, kjer so si nekoliko odahnili, nato pa še isti večer na Jezersko, kjer so je položili v tamošnjo kapelico. Tudi Mirka so spravili na Jezersko, kjer je ostal čez noč v oskrbi nekega hotela, a pregledal ga je in mu nudil potrebno pomoč neki češki zdravnik letoviščar.
V teku včerajšnjega dopoldneva so bili o tragičnem dogodku obveščeni Mirini starši, ki stanujejo na Dolenjski cesti v Ljubljani. Uboga mati je bridko zaplakala in z njo vred tudi obe sestri in dva brata, a skrušeni oče je odšel na žalostno pot, da uredi vse potrebno glede pogrebe ljubljene hčerke.

Zdrava, polna kipečega življenja, je odšla Mira v četrtek iz Ljubljane, mrtvo in spokojno so pripeljali nazaj. Snoči ob 11. je avtofurgon mestnega pogrebnega zavoda prepeljal začinjeno krsto z zemskimi ostanki pokojne Mire na njen dom, kjer so jo položili na mrtvaški oder. Danes so prihajali ves dan številni Mirini znanci in prijatelji, da se še enkrat poslove od nje, prinašali so cvetje in vence _ zadnji pozdrav njej, ki so jo vsi ljubili in cenili.

Pokojna Mira je pred devetimi leti stopila v službo v upravi »Jutra«, kjer sta jo bila sam smeh in radost, bila je pa tudi vzorna uradnica in dobra tovarišica, da jo bomo pogrešali vsi, zlasti pa uprava »Jutra«, saj je za vedno zamrl njen zvonki smeh. Z njo izgubi zvesto in marljivo članico Sokola IV. v čigar vrstah je bila od najmlajših let. Nekaj let je bila tudi načelnica pri Sokolu IV.
Našo Miro ohranimo vsi v nepozabnem spominu, a bridko prizadetim staršem naše iskreno sožalje! Pogreb bo v ponedeljek ob 16. izpred hiše žalosti na Dolenjski cesti (nasproti strelišča).

Ranjeni Mirko Stepišnik se je snoči vrnil z Jezerskega v Ljubljano in je ostal v domači oskrbi.

Planine pa so zahtevale v petek še drugo žrtev. Turist, ki se je pridružil Stepišniku in Zupančičevi ter sam pohitel naprej, se je malo pred nesrečo Zupančičeve ponesrečil na isti poti. Padel je precej globoko, prebil lobanjo in zlomil tudi obe nogi. Tudi njemu je nudil potrebno pomoč oskrbnik Česke koče in ga prenesel v kočo.

Jutro, 1. julij 1935

01.07.1935

dLib.si

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45953

Novosti