premiera filma, ki smo jo pripravili ob 90. obletnici odprtja kina na Kolodvorski ulici ... bo v ponedeljek, 1. junija, ob 20. uri v Slovenski filharmoniji
Omejeno število brezplačnih vstopnic bo na voljo za prevzem pri blagajni Slovenske filharmonije
od 25. do 29. maja med 8. in 20. uro ter na dan projekcije.
S projektom Leto kina sta Kinodvor in Slovenska kinoteka s številnimi partnerji obeležila 90. obletnico odprtja kina na Kolodvorski ulici (današnjega Kinodvora) ter pol stoletja dvorane Kinoteke. Praznovanje kina in filma v Kinodvoru nadaljujemo z Letom kina +, v okviru katerega bomo organizirali posebne dogodke, ki bodo tesno povezani z zgodovino kina v Ljubljani.
Prvi izmed teh bo premiera filma Pavla Jesih, ki smo jo pripravili v sodelovanju z RTV Slovenija in Slovensko filharmonijo. Dokumentarec si boste lahko ogledali na edinstvenem prizorišču Slovenske filharmonije v Ljubljani, kjer je od leta 1923 do leta 1948 deloval kino Matica.
»Pavla Jesih (1901–1976) je najprej zaslovela kot vrhunska alpinistka, poleg Mire Marko Debelak ena prvih žensk na svetu, ki so se enakopravno moškim kot prve v navezi lotevale najzahtevnejših prvenstvenih smeri. Med letoma 1926 in 1934 je v Julijcih začrtala vrsto smeri, ki so še z današnjo, mnogo naprednejšo opremo, resen preizkus tudi za vrhunske plezalce. A usodni padec v steni Mojstrovke leta 1934 ji je pustil posledice, zaradi katerih je za vrsto let opustila najzahtevnejše plezanje.
Preusmerila se je v poslovno kariero in v nekaj letih postala lastnica največje verige kinematografov v Sloveniji: najprej kina Metropol (1936, deluje še danes) in kina Union (1937, v današnjem Celjskem domu) v Celju, potem na Ptuju kina Royal (1939, danes mestni kino Ptuj) in končno kina Matica (1940, v stavbi današnje Filharmonije) v Ljubljani. Med drugim je bila tudi inovatorka v tehniki podnaslavljanja.
Čeprav je med vojno logistično, finančno in z lastnim delom izdatno podpirala OF, se je po osvoboditvi znašla v primežu nacionalizacije. V zameno za njena podjetja so ji ponujali prestižne funkcije v novoustanovljeni državni filmski industriji, a je vse ponudbe zavračala in se oklepala svojih ljubih kinov. Frustrirano Državno filmsko podjetje ni videlo druge poti, kot da jo obtoži kolaboracije z okupatorjem …
Zdi se neverjetno, da je le mesec dni po koncu vojne, prav v času, ko se je začela njena kalvarija, 44-letni Pavli uspelo opraviti še zadnji in največji podvig v plezalski karieri: prvenstveno osvojitev Čopovega stebra v Severni triglavski steni. Po sodnem procesu leta 1946 pa je bila obsojena na molk in pozabo.«
- Andrej Skubic, scenarist