Delo - Dragica Jaksetič: Optimizem vlivajo načrt upravljanja območij Nature 2000 in pobude za zavarovanja.
Ljubljana – Da je vredno obiskati slovenske parke, poskušajo v Skupnosti naravnih parkov Slovenije pred evropskim in slovenskim dnevom parkov nagovoriti najprej domače goste, nato pa bodo pripravili strategijo za skupni nastop na globalnem trgu. Naravovarstveniki pri tem opozarjajo, da naravi ne gre prav dobro.
Danes je svetovni dan biotske raznovrstnosti, nedelja bo evropski in slovenski dan parkov. Prvi je bil izbran s konvencijo v Riu de Janeiru leta 1992 (Slovenija ga je uveljavila leta 1996), drugega pa je določila mreža evropskih parkov leta 1999. Istega leta smo začeli v Sloveniji praznovati dan parkov.
Geslo letošnjega evropskega dneva parkov je Nature is our business, v dobesednem prevodu Narava je naš posel, v prenesenem pa tudi Narava se nas tiče, in ima za slovenske razmere pravzaprav simbolični pomen. Za letošnji prvi dan slovenskih parkov se je vseh dvanajst uprav slovenskih naravnih parkov prvič povezalo in skupaj nastopilo s povabilom Pridi k nam, v naravo. V nedeljo bodo obiskovalcem odprli vrata Triglavski narodni park, regijski parki (Kozjanski, Škocjanske jame in Notranjski), krajinski parki (KP) Goričko, Logarska dolina, Ljubljansko barje, Sečoveljske soline, Strunjan, Pivška presihajoča jezera ter naravni rezervat Škocjanski zatok. Ponujajo 40 različnih dejavnosti, pohodov, kolesarjenj, interpretacijskih vodenih sprehodov in doživetij. Več o aktivnostih je zapisano na strani parkislovenije.si.
Evidentiranje vseh posebnosti
»Slovenski parki se moramo začeti promovirati skupaj kot naravni parki Slovenije za globalni trg. Pripravili bomo nalogo, v kateri bomo evidentirali vse slovenske posebnosti, na primer od poslušanja jelenovega rukanja ali opazovanje medveda dalje, da bomo sploh vedeli, kaj vse v Sloveniji lahko ponudimo kot turistični produkt,« je za Delo pojasnil predsednik Skupnosti slovenskih naravnih parkov in direktor Parka Škocjanske jame Stojan Ščuka. Direktor KP Strunjan Marko Starman, ki je v skupnosti parkov oral ledino, dodaja: »Parki smo izolirani, delujemo kot oaze, vendar gre za skupen posel.«
»Parki so naša okoljska zlatnina, kar počnemo, pa je v narodovem interesu in je državotvorno,« je prepričan direktor KP Kozjansko Hrvoje Teo Oršanič. Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen priznava, da parki ne živijo v razkošju, in se strinja, da si morajo odgovornost do narave različni sektorji v državi, na primer kulturni z vidika kulturne dediščine in turistično-gospodarski z vidika gradnje turistične infrastrukture, porazdeliti. Ministrica pa ni omenila na primer energetskega in infrastrukturnega, kjer je največ konfliktov z interesi varovanja narave.
Varovanje narave s figo v žepu
Na pogosto zgolj navidezno podporo ohranjanju narave, največjega slovenskega kapitala, so ob dnevu biotske raznovrstnosti opozorili na Zavodu republike Slovenije za varstvo narave. Opozarjajo, da se pogoste izjave o zelenem turizmu in trajnostnem razvoju vse prevečkrat pokažejo za všečno izražanje s figo v žepu. »To lahko pomeni,« so opozorili, »da je morda več odločevalcev v naši državi, ki ne razumejo, kaj so želeli s takšnimi izjavami povedati, ali pa smo preprosto tako zelo prepojeni z neznanjem in željo po zaslužku, da na našo naravo in posledice, ki ji jih zadajamo, v trenutku pozabimo.«
Slovenija ima 37,9 odstotka svojega ozemlja v Naturi 2000 in skoraj 13 odstotkov v parkih. A naravi kljub temu ne gre prav dobro. Po oceni evropske komisije je v Sloveniji v ugodnem stanju polovica evropsko pomembnih habitatov in 28 odstotkov vrst. Ogroženih je desetina vseh vrst v Sloveniji. Postopek zoper izvajalca poseka ob Iščici še vedno ni dobil epiloga.
»Razen Triglavskega drugi parki nimamo pomembne vloge pri izdajanju soglasij za posege v prostor in smo kadrovsko ves čas podhranjeni. En zaposleni pri nas skrbi za 4300 hektarov parka. Mokriščni ekosistemi pa so zaradi poselitve in kmetovanja oziroma čedalje hitrejšega odvajanja vode z barja v slabšem stanju kot ob ustanovitvi parka,« je razmere na Ljubljanskem barju opisala direktorica KP Ljubljansko Barje Barbara Zupanc.
Država bi morala zavarovati širše kočevsko območje in porečje Ljubljanice, oba z največjo stopnjo biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot, a denarja ni. Optimizem vlivata pravkar sprejeti načrt upravljanja območij Nature 2000 in dejstvo, da so vse številnejše lokalne pobude za parkovna zavarovanja. Na primer v Dragonji, na Kraškem robu, Krasu, Pohorju in Boču. Ustanavljanje parkov »od spodaj« je ključ do uspeha.