AO Železničar: Prvenstvena v južni steni Lešarjeve peči - Prehodi lepi, logični in klasični - Brez imena 
= Belo sonce (V/III-IV, 350 m)
Lešarjeva peč, južna sten:
Belo sonce (V/III-IV, 350 m, 4.30 h)
Smer vstopi desno od smeri Ne čakaj pomladi v vpadnici očitne zajedice, ki poteka naravnost navzgor, desno od črnih strehic. Prve tri raztežaje bolj ali manj naravnost navzgor, kasneje pa se previsom umika v desno. Vršni del naskočiš iz desno gor usmerjenega žleba. V smeri so ostali trije klini.
Prva plezala: Peter Bajec – Poli in Primož Bregar – Dalenjc (oba AO Železničar), 17. maja 2015
Dostop: Od cestarske bajte skozi Mlinarico do melišča, ki pelje pod Planjo in J steno Lešarjeve peči. Od cestarske bajte dobro uro.
Opis: smer vstopi v vpadnici zajedice, ki jo na desni označujejo kompaktne plošče. Večinoma plezaš po njih, skala je odlična in prijemov polna. Plezaš naravnost gor, dokler ne prideš na prvo gredino, ki strmo preseka steno z leve proti desni. Drugi raztežaj prekorači gredino in malce levo naskočiš nekakšen previsek, ki te pripelje v ploščato steno. Po njej gor do lusk, rahlo levo in zopet gor na gruščnato polico (na levi te spremlja trebušast previs), ki te pripelje na drugo gredino. Od tu zopet gor v smeri očitne zajede, ki jo premagaš po njeni desni strani in se skozi žlebek in ploščato steno skobacaš na udobno poličko. Nad teboj zagledaš črne zajede in nad njimi bel, krušljiv previs. Po zajedi navzgor (klin) in desno po polički pod previsom do raza in po njemu navzgor v lažji svet. Pred teboj je strma stena, ti jo ubereš levo navzgor po skrotju (obideš to strmo steno) dokler se ti na desni ne odpre žleb. Po njemu skoraj do konca (dokler se ti na levi ne odpre prehod v levo strmo steno, klin). Čez mali previsek navzgor in po neizraziti polički levo pod plošče. Čez njih navzgor, s težnjo proti levi v smeri globokega kamina. Po njemu navzgor, odlični prijemi do klina in nato desno ven po naravnem prehodu v drugi kaminček, ki te pripelje na lahek razek. Pred teboj je globoka grapa, razek pa gre desno in potem navzgor. Slediš mu do nove gredine, ki pelje levo na rob stene. Nad teboj se bohotijo rumeni previsi in strehe. Od izstopa te čaka še nekaj lahkega poplezavanja do planinske steze. Lahko pa se tudi malce povzpneš in nato iskaje prehodov proti levi (rahlo se vzpenjaš), dokler ne prideš v stik s planinsko stezo.
Oprema: 8 različnih klinov ter nekaj metuljev in zatičev.
Sestop: od izstopa se po lahkem pečevju vzpneš navzgor nato pa po lažjih prehodih proti levi, dokler ne uloviš steze Planja/Razor. Po njej sestopiš pod steno in skozi Mlinarico nazaj na izhodišče. Približno dve uri.
Včeraj sva z Dalenjcem spet plezala v Mlinarici :). Ja, to postaja že tradicionalna tura za začetek sezone :). Kaj češ, predvidljivi smo in ujetniki navad pravijo :D. 
No, kakorkoli že, v J steni Lešarjeva peči je bila ena linija, ki mi že kaki dve leti ni dala mira. 
Malo sem jo šparal, ker sem sumil, da jo krasi fantastična skala in lepi prehodi. Ampak ker se samo od šparanja ne da živet, sva jo včeraj šla potipat in nisva bila razočarana. Skala je res odlična, malo šodra je na policah ampak večinoma pa ne najdeš majavega grifa, pa če ga iščeš s povečevalnim steklom ko Šerlok Holms :D. Prehodi lepi, logični in klasični, zato je tudi ocena taka: V/III-IV, 350 m. Vmes sva zagrešila dve lepotni napaki, ampak sva si bila enotna, da morava kaj pustiti tudi za ponavljalce :D. Skratka, za prvo v sezoni je čisto dobra :D. Imena pa še nima, tako da je še Brezimena, hahaha :D