NeDelo, Potepanja: Nedeljski pravljični izlet: Sveti Miklavž na Gori - Iz knjige Irene Cerar Kamniške pravljične poti, Založba Sidarta 2015
Zaklad po ljudskem pripovedovanju ni zakopan samo na hribu Ivank, 681 metrov, o katerem govori zgodba, ampak tudi na Gori, 757 metrov, na nasprotni strani doline. Znotraj starodavnega obzidja, ki obkroža cerkvico sv. Miklavža na Gori in je nekoč domačine varovalo pred Turki, je menda zakopan voz zlata. V času turških vpadov so ga pripeljali z oslovsko vprego in ga tako dobro skrili, da ga še do danes niso našli, čeprav se vedno najde kdo, ki poskuša srečo!
Tudi če na Gori ne bomo našli zlata, bomo imeli kaj videti. Cerkev, ki jo opazimo že od daleč, je posvečena verjetno najljubšemu otroškemu zavetniku in dobrotniku – sv. Miklavžu. Današnja gotska stavba je zgrajena na temeljih dveh še starejših cerkva. Mlajši temelji so iz 13. stoletja, starejši pa iz 5. ali 6. stoletja, ko je bilo na vrhu nad cerkvijo tudi grobišče. Že Valvasor je zapisal, da je na vrhu griča s kamnitimi ploščami obložen grob z razbitim pokrovom, in če vanj vržeš kamen, se lahko razbesni neurje. Grob je viden še danes, vraža pa je vsaj pri našem obisku zatajila …
Sv. Miklavž je ena redkih cerkva, kjer je še mogoče videti, kakšni so bili v 16. stoletju protiturški tabori. Obzidje je imelo dva obrambna stolpa, piramidastega in okroglega, ki sta lepo obnovljena. Prav z okroglega stolpa so domnevno leta 1582 s topom streljali na Turke, ki so hoteli priti s štajerske strani prek prelaza Kozjak na »kranjsko« stran. Obrambi jih je uspelo zadržati na drugi strani prelaza in jih za tisto leto prepoditi iz Tuhinjske doline.
Poleg cerkve stoji še mežnarija. V preprosti hiši sta ohranjeni črna kuhinja in »hiša«, osrednja izba. V njej so vse do leta 1999 živeli mežnarji, ki so zvonili in krasili cerkev, kadar je bila v njej maša.
Ob obisku Gore bodo otroci na pravih gorskih tratah našli zanimive spodbude za igro, morda s pridihom preteklosti in skrivnostnosti, ki prežema kraj.
Zaklad v Tuhinjski dolini
Nad vasjo Šmartno v Tuhinjski dolini stoji gora Ivank. V davnih časih je na njej stal grad. Med ljudstvom se je iz roda v rod prenašalo verovanje, da je pod gradom zaklad.
Nekoč so se šmartinski možje dogovorili, da gredo ta zaklad izkopat. Vedeli pa so, da pri tem delu ne sme nihče spregovoriti besede, drugače dobi hudič zaklad v svoje roke. In so se odpravili kopat. Kopali so in kopali in končno res prišli do železne skrinje. V tistem hipu so zaslišali vpiti farovško kuharico, ki je tekla proti njim: »Šmartno gori!« Vsevprek so začeli tuliti in jo spraševati, kaj gori. Takrat pa se je začul ropot, kakor od groma, in ko so se obrnili proti jami, so videli, da se je skrinja udrla, iz globine pa so začuli satanski smeh. Ko so se obrnili proti kuharici, je ni bilo nikjer več in tedaj so spoznali, daj jih je bil hudič za nos potegnil. Ilustracija Milan Erič
Opis poti
Na Svetega Miklavža, 757 m, vodi več poti.
1. Z majhnimi otroki, otroškim vozičkom ali v slabem vremenu je najbolje iti po slikoviti cesti iz Hruševke. Iz Kamnika sledimo oznakam za Terme Snovik v Tuhinjski dolini. Malo naprej od odcepa za Snovik zavijemo levo proti Hruševki (rumena oznaka za Sv. Miklavž). Skozi vas nadaljujemo do oznak, ki nas usmerijo desno proti Sv. Miklavžu in takoj nato še enkrat desno čez potok Hruševka. Tu poiščemo parkirišče. Od mosta sledimo kolovozu do vrha (30 minut).
2. Z večjimi otroki, ki se ne bojijo strmin, gremo po pešpoti iz Hruševke. Pri oznaki za pešpot na Sv. Miklavža zavijemo desno. Parkiramo na koncu ceste, kjer se začne markirana pot skozi gozd. Med zadnjim vzponom po strmi gozdni poti se zavemo, zakaj so bile taborske cerkve postavljene na strmih in težko dostopnih vzpetinah (30 minut).
3. Če si želimo pot še malo podaljšati, si za izhodišče izberemo Terme Snovik. Od parkirišča pri termah sledimo cesti proti vasi Snovik (15 minut), pri kapelici pa planinskim oznakam desno na kolovoz in nato v gozd. Ko pridemo v Hruševko, gremo desno po cesti ter pri kapelici levo; sledimo oznakam za pešpot na Sv. Miklavža in se priključimo drugi opisani različici (ena ura).