Delo, Trip: Irena Cerar je urednica, avtorica in pripovedovalka ter izkušena popotnica, ki je pri založbi Sidarta pravkar izdala svojo že tretjo knjigo, Kamniške pravljične poti.
Dan, vikend, teden
Če bi imela samo en lep sončen dan, bi skočila na bližnjo Veliko planino. Ta jo vselej osupne z arhaičnostjo in zelenimi prostranstvi. Še posebno lepo je na začetku poletja, ko se razcveti v pravi alpski vrt. S hčerjo bi preverili, ali v Vetrnici cveti alpska mastnica – zanimiva mesojedka, ter se plazili po tleh, da bi povonjali kamniško murko, tamkajšnji endemit, ki omamno diši po vanilji. Skrenili bi z glavnih poti in obiskali Jamo v Dovji griči in Dovje grobe, kjer naj bi živeli bajeslovni dovji, divji možje, ki so bili poraščeni po vsem telesu, samo po nosu ne.
Za vikend bi šla v Benečijo. Irena Cerar trenutno sicer pripravlja novo knjigo s pravljičnimi potmi iz zamejstva, a šla bi tudi kar tako – peš čez greben Kolovrata, pri čemer bi zrla dol na Nediške doline, vse do morja. Tu je neki poseben mir. Na Solarijah bi se ustavila v planinskem domu in pojedla friko – slastno jed iz polente in krompirja, se nato spustila v Topolovo, prekrasno prisojno vas, kjer imajo poleti festival domače in svetovne kulture, ki mu rečejo Postaja Topolove. Preverila bi, ali je osemdesetletna gospa Rumilda, ki jo je nekoč pobrala na ulici ter pogostila s kosilom, doma. Špeter in Čedad bi tokrat preskočila, da bi ostalo več časa za raziskovanje Terske doline, ki je še ne pozna dobro. Tam bi si ogledala jamo v Zavarhu, ki so jo odkrili slovenski fantje, pa Etnografski muzej v Bardu, ponos slovenske manjšine. V nedeljo bi se začela kujati, da namesto domov hoče onkraj mogočnih vrhov Mužcev, kjer je Rezija, še ena mitska dežela.
Za en teden pa ni dvomov: zelo si želi prehoditi West Highland Way – 150-kilometrsko pešpot na Škotskem, od Glasgowa do Fort Williama. Časa bi bilo ravno dovolj. Pot povezuje nekatere najslikovitejše kraje škotskega višavja in vodi mimo prekrasnih jezer, kot je Loch Lomond, se vzpne čez Glencoe (kjer so snemali tudi Harryja Potterja) in dramatično konča z vzponom na Ben Nevis, najvišji britanski vrh. Na njem je ob prejšnjem obisku pred dvema letoma že stala, a če ga osvojiš kot konec 150-kilometrske poti, zagotovo dobi nove podpomene. S. Š.