Slovenec: Split, dne 16. IV. 1935.
Dalmacija morda nikdar ni tako razkošna v svojih lepotah kot spomladi.
Zgodaj zjutraj, ko so pihale še slane hladne sape od Supetra, ko je sonce pozdravljalo belo Kamešnico in sive vrhove Mosora, so po rani sv. maši zdrčali omnibusi polni smučarjev proti Klisu in naprej proti splitski postojnski jami, »Pečini Vranjači«.
Bila je to cvetna nedelja: polja v najživahnejših barvah, breskve in češnje v cvetju, bujni oljčni nasadi; med sivim kamenjem njive in njivice vseh velikosti. Da, nekatere so samo korak dolge in široke, vendar bo na vsaki zrasel košček kruha. Kamnita je kraška zemlja in trd je kruh, ki ga jedo ljudje tu okoli, Srečujemo potnike, ki hodijo v cerkve. Ne nosijo butar niti butaric, temveč velike oljčne veje in smrekove.
Zaustavimo se pred krasno podzemsko jamo Vranjačo. Prof. Girometta, požrtvovalni voditelj splitskih planincev nas vodi v globine, v dvorane čarobnih kapnikov. Električna razsvetljava, zdaj rdeča, zdaj zelena, povečuje lepote tisočletnih oblik kapnikov, ki vise ob stenah in s stropa, ki se dvigajo kakor zasnežene smreke od tal. V teh jamah so prebivali nekdaj ljudje, to je bilo takrat, ko so segali gozdovi vse do morja.
Pot do Vranjače do vrha Mosora je dolga dobre štiri ure. Nudijo se krasni razgledi na Sinjsko polje, na dolino Cetine, na bele velikane Dinarskih planin, na drugi strani pa vidite morje s celo vrsto otokov. Mladim planincem je pot vse napornejša; nekateri se plazijo med ostrim skalami kar v vsakdanji obleki, drugi se hladijo ob snežiščih. Zadaj gre skupina Slovencev, vidno zadovoljnih. Da, v resnici so lahko zadovoljni: velik razmah smučarstva v Splitu je njihova zasluga.
Ljudje, ki pred letom smuči še videli niso, so postali to zimo navdušeni zimski turisti. Lani jih je bilo 10, letos jih je 100; »naprej bo šlo samo«, si misli ing. Lavrenčič, ki je vložil v splitsko smučarsko sekcijo največ truda. Pred planinskim domom Kraljice Marije na Mosoru se je vršila svečana razdelitev nagrad tekmovalcem, ki so nastopili na prvi smučarski tekmi dne 10. marca na Kamešnici.
Prof. Girometta je orisal v kratkih besedah pomen in razvoj belega športa na Jadranu, za njim pa je govoril burno pozdravljen ing. Lavrenčič, ki je čestital tekmovalcem k lepemu napredku. Prvak Splita Stane Bezlaj je prejel okusno zlato plaketo, drugoplasirani Vlček srebrno, Girometta mlajši pa bronasto.
Sledila je tombola, katere izkupiček je poklonilo vodstvo Mosora trem najrevnejšim hribovskim družinam. Ob osmih zvečer so se vrnili z omnibusi nazaj v Split. V splošno zadovoljstvo uspela proslava »Mosorašev« je pokazala, da je smučarstvo v Splitu na trdnih temeljih.
Slovenec, 25. april 1935