Slovenec: »Ponedeljski Slovenec« je že poročal, da se je vršila v Govejeku na kraju Gonte nad dolino Ločnice na veliki ponedeljek otvoritev in slovesna blagoslovitev obrtniškega izletniškega doma.
Ustanovljena zadruga je kupila posestvo gospodarja, propadlega kmeta in je že deloma preuredila poslopje v izletniški prostor. V koči je stalen oskrbnik, ki mora postreči zadrugarjem in drugim izletnikom s hrano in pijačo. Krasno vreme in vest, da bo sam g. škof dr. Gregorij Rozman prišel v planine, sta privabila veliko izletnikov iz Ljubljane in ljudi iz bližnje in daljne okolice.
Prevzvišeni g. škof je ob enajsti uri opravil sv. mašo na prostem, potem pa blagoslovil novo kočo. Med sv. mašo je imel globok cerkveni govor, v katerem je pohvalil misel, da so si tudi obrtniki oskrbeli svoj izletniški dom. Naravno je, da tisti, ki pri svojem poklicnem delu, v delavnicah, pisarnah in uradih nimajo zadosti svežega zraka in toplega sonca, žele priti od časa do časa ven na deželo v prosto naravo, v hribe in planino, kjer se razvedrijo, dobijo novih moči in za čas pozabijo moreče skrbi vsakdanjega življenja. Prav obrtniško delo se navadno vrši v takih premalo zdravih prostorih in delavnicah. Zato je spontano hrepenenje po oddihu v naravi popolnoma v skladu z božjo voljo, ki hoče, da skrbimo za zdravje svojega telesa in svoje duše. Bog jo ustvaril vse krasoto sveta za človeka, da bi so človek po njih dvigal k Njemu, ki je vir vse lepote.
Ravno na hribih, kjer se človeku odpre mogočen razgled na doline in daljne hribe, imamo priliko opazovati veličastnost božjega stvarstva v vsej krasoti. Vse, kar utrjuje človekovo telo v dovoljenih mejah in dviga duha, je od Boga blagoslovljeno. Pomniti pa je, da tudi v hribih veljajo božje postave. Le dovoljeno razvedrilo na planinah človeka poživi in okrepi, da se svež z novim optimizmom vrne v svoje vsakdanjo poklicno delo. Kdor pa hodi v planino iskat nedovoljenih užitkov in delat greh, so s težko dušo vrača s svojih izletov domov. Vse vedenje izletnikov bi moralo biti tako, da bi nas Kristus nikdar ne imel za kaj karati, če bi se nam pridružil kot tovariš na naših izletih. Kakor sta dva Gospodova učenca vsa trudna in potrta šla ven iz mesta Jeruzalema v kraj Emavs in sta vsa nenadoma oživela, ko se jima je prikazal na poti, tako se bodo tudi vsi, ki hodijo iz mast v naravo in planine na čist zrak in toplo sonce, okrepljeni vračali domov po dovoljenem razvedrilu, kar bo od Boga blagoslovljeno.
Slovenec, 25. april 1935