Planet SiOL.net - Alenka Teran Košir: ... legendarni Nejc Zaplotnik
Nejca Zaplotnika, karizmatičnega alpinističnega hipija, zaljubljenca v gore, kot ga je opisal legendarni alpinist Stipe Božić, je smrt v ledeni grob ujela 24. aprila 1983. Imel je komaj 31 let.
Nejc Zaplotnik je bil eden najboljših alpinistov na svetu in čeprav od njegove smrti te dni mineva že 32 let, njegovo ime poznajo tudi mlajše generacije.
Pa ne samo zato, ker je bil član jugoslovanske alpinistične odprave, ki je leta 1975 osvojila Makalu, prvi slovenski osemtisočak, ali zato, ker je s sokrajanom, Kranjčanom Andrejem Štremfljem splezal na Gašerbrum 1 ali pa zato, ker je bil leta 1979, prav tako s Štremfljem prvi Slovenec, ki je stopil na vrh najvišje gore sveta, Mount Everesta, pač pa tudi zato, ker je avtor globoko razmišljujoče alpinistične knjige Pot, ki je pritegnila in še vedno pritegne tudi pozornost nealpinistične javnosti.
Jernej Nejc Zaplotnik je bil svobodomiseln, a razmišljujoč. Rodil se je 15. aprila 1952 v Kranju. V njegovi okolici, natančneje v vasi Rupa, je tudi živel, in obiskoval kranjsko gimnazijo, kjer so leta 2011 v njegov spomin odprli spominsko vitrino z njegovimi osebnimi predmeti, tudi pisalnim strojem, na katerega je natipkal znamenito knjigo Pot.
V tretjem letniku gimnazije se je pridružil alpinističnemu odseku PD Kranj in še pred maturo postal gorski reševalec. Veliko je plezal s prijateljem Tonetom Perčičem. Pri komaj 19 letih se je poročil z dve leti mlajšo Mojco, ki so se jima rodili trije sinovi. Najmlajši, ki je zbolel za psihično boleznijo, si je pred leti vzel življenje.
Njegova žena je v enem od intervjujev povedala, da je Nejc življenje živel v peti prestavi, da je bil povsem običajen mlad fant, ki je imel rad vsakdanje življenje, a je našel nekaj, kar mu je to življenje še dodatno oplemenitilo.
"Vsi so vedno govorili, da so vsa dekleta zaljubljena vanj, vsi fantje pa da berejo njegovo knjigo, zato, da bi ugotovili zakaj," je še razkrila. Bil je nekonfliktna osebnost in kot je v dokumentarnem filmu z naslovom Manaslu – Konec življenja Nejca Zaplotnika, povedal Ang Phurba, vodja šerp na Manaslu, zelo prijazen do domačinov in tudi zato zelo cenjen.
Ledeni grob pod Manaslujem
In prav Manaslu je bil za Zaplotnika usoden. Na odpravo ga je povabil hrvaški alpinist Stipe Božić, dokumentarist številnih himalajskih odprav, ki je ocenil, da Manaslu presega sposobnosti splitskih alpinistov, ki so pod klubsko zastavo Planinskega društva Mosor organizirali odpravo na tega nepredvidljivega pakistanskega osemtisočaka.
Božič, Zaplotnik in Viki Grošelj, ki je bil prav tako povabljen v odpravo, so bili stari plezalni tovariši. Skupaj so leta 1979 plezali že na Everest ter leta 1981 na Lotse. Zdaj je bil cilj preplezati spodnji del stene Manasluja po Tirolski steni, nato pa po še nepreplezanem zahodnem grebenu naravnost na vrh.
Morda jim bo to uspelo jeseni, ko se Božić in Grošelj, ki se te dni mudi v Nepalu, ki ga je opustošil silovit potres, vračata na kraj tragedije. "Morda bomo našli Antejeve posmrtne ostanke. Po več kot 30 letih se je ledenik morda nekoliko umaknil in upamo, da bomo našli ostanke in ga dostojno pokopali," je namero opisal legendarni alpinist iz Splita, ki je skupaj z Grošljem na Manaslu splezal leto dni po Zaplotnikovi in Bućanovi smti. V spomin nanju.
"Nemogoče bi ju bilo rešiti. Ko je plaz zgrmel mimo, smo takoj stekli na kraj nesreče, a žal smo bili prepozni," se je tragičnega dogodka izpred 32 let spominjal Božić. Najprej so našli fotoaparat, nato nahrbtnik in nazadnje še Nejčevo truplo. Kot je Grošelj povedal v dokumentarnem filmu Manaslu, se mu je takrat začel podirati svet.
Nejca so pokopali na morenskem robu ledenika pod južno steno Manasluja, osmo najvišjo goro sveta, ali, kot je v eni od ponatisov knjige Pot zapisal Grošelj, "na najlepšem, najbolj osamljenem in najbolj žalostnem kraju Himalaje", kamor je leta 1996 pripeljal tudi Zaplotnikovo vdovo Mojco in njune tri sinove. Izklesana spominska plošča v spomin obema preminulima alpinistoma se nahaja nekoliko nižje.
Njihove smele načrte, ki so do 24. aprila 1983 potekali kot po maslu, je ta dan prekinila tragična nesreča. Božić jo je označil za katastrofo, ki je nastala iz objektivnih razlogov in kjer žrtvam ni bilo pomoči.
Ni šlo za človeško napako, ampak za potezo narave, za zlom ledenika. Obsežen snežni plaz z več tonami ledu je Zaplotnika in splitskega alpinista Anteja Bućana presenetil med sestopom iz višinskega tabora. Nejca je iz ledenega groba odkopal Grošelj, ki se je po naključju znašel v bližini in po radijski zvezi obvestil bazni tabor, da se nekaj dogaja, medtem, ko ostankov Anteja Bućana niso nikoli našli.
Pot, alpinistična Biblija, Mali princ, zen filozofsko besedilo
"Nikdar nisem bil v smrtni nevarnosti, saj sem prepričan, da smrtne nevarnosti ne preživiš. Če ostaneš živ, ni bilo nikdar tako hudo, kakor je bilo videti v tistem trenutku," je Zaplotnik zapisal v knjigi Pot, ki jo mnogi smatrajo za prvo in edino alpinistično Biblijo in ki je eden od razlogov, zaradi katerih je spomin nanj še danes tako živ.
Knjiga, ki jo je Zaplotnik napisal pred 8. marcem leta 1981 in jo ženi – v knjigi je posebno posvetilo: Knjigo posvečam, mojemu najboljšemu prijatelju – ženi Mojci –, podaril za dan žena, je doživela že osem ponatisov.
Stipe Božić jo primerja kar s knjižico Mali princ ali besedilom zen filozofijo v alpinizmu.
Da gre za nadpovprečno besedilo so njeni prvi bralci ugotovili takoj. "Ko nam je Nejc dal v branje rokopis, smo mu rekli: "Ti, Nejc! Pa kaj bomo po tem, kar si ti napisal, mi sploh še pisali!" se spominja splitski alpinist.
"Pot je tako odlično napisana, tako zadane v srčiko, tako kot Mali princ. V njej je vse, od filozofije, do odlične vsebine, zadel je bistvo v vseh sto odstotkih. Naredil je ogromen preskok od vsega, kar se je prej pisalo o alpinizmu. Ko nam je dal rokopis, smo ostali brez besed. Nismo bili ljubosumni, ampak samo globoko presenečeni. V pozitivnem smislu," je svoje razmišljanje o literarnem delu slovenske alpinistične ikone sklenil Božić.
"Nihče od ljudi, ki posedajo po toplih foteljih, ne bo nikdar razumel, da lahko človek za dosego cilja žrtvuje tudi lastno življenje. Danes, ko nam je vse servirano na pladnju, ko se za nobeno stvar ni treba več izpostavljati, je vsako tveganje obsojano."
(iz knjige Pot Nejca Zaplotnika)