Uredništvo: info@planid.org
komentarji
| Registracija

K predavanju »O Himalaji«

petek, 8. februar 1935, ob 20:49, Boris Štupar, ogledov: 309

Slovenija - Henrik Tuma: Dne 5. februarja je predaval na pobudo Turističnega kluba Skala znani nemški alpinist Ertl o znanstveni in alpinistični ekspediciji za preiskanje gorovja Himalaja v Indiji.

Podpisani je kot člen literarnega odseka Slovenskega planinskega društva vzdržno delal na to, da se pri vsakoletnih predavanjih pridobi kak inostranski predavatelj o predmetih posebne važnosti, kakor Centralne Alpe, Kavkaz, Pireneje, Himalaja i. dr. ter se z vsemi razlogi boril proti odklonilnem u stališču večine literarnega odseka, naj bodo predavanja Slovenskega planinskega društva izključno jugoslovanska. Poudarjal sem, da je treba docela izločiti nacionalistični moment ter izvajati zgolj znanstveno-alpinistični. V narodnem oziru je predavanje predvsem usmeriti na gorovja Jugoslavije tako, da bi ostalo le po eno predavanje o tujih krajih in v tujem jeziku. Namen naj bi bil v tem, da se primerjajo predavanja naših ljudi in da pobudo znanstvene težnje glede literarne vsebine, posebej tudi glede izvajanja alpinistike in tehnike v športnem oziru in posebej tudi v fotoamaterskem.

Poudarjal sem pri tem, da se je slovenska alpinistika v športnem in literarnem oziru zadnja leta tako razvila, da lahko samozavestno nastopa ter tudi sprejme tekmo z inostranci. Ravno, da se to dokaže, sem predlagal, naj se vsako leto pokliče odličen alpinist-predavatelj, posebno nemški, na predavanje. Radi tega sem z veseljem sprejel stališče Turističnega kluba Skala, ki je izbral odličnega predavatelja Ertla z odličnim predmetom Himalaja. Z ozirom na povedano pa si dovoljujem zavzemati kritično stališče.

Imeli smo zadnjih par let tako odlična predavanja po obliki in vsebini: Pipanovo, Brilejevo, Debelakove in dr., da lahko z zadoščenjem primerjamo ta predavanja z Ertlovim in to tem bolj, ker naše časopisje ob Ertlovem predavanju preintenzivno poudarja dobroto in lepoto njegovega predavanja. Res, da predmet Himalaja vzbuja posebno pozornost, a trdim , da še večjo pozornost zahtevajo naše gore: bolgarske Rupe, srbska Prokletija in dr. Kar odločno odklanjam, je prehvala oblike in vsebine predavanja, ko to primerjam z gori navedenimi slovenskimi predavatelji. Po slogu in celotnosti so naša predavanja precej presegala Ertlovo. Mislim, da niti eden od slušalcev ni dobil od predavanja pregled Himalajskega gorovja in njegovega veličastja, ker smo videli le iztrgane posamezne slike, ki so res bile iz fototehničnega stališča preodlčine, recimo odličnejše nego naši izdelki. V tem bo morala naša foto-amaterska organizacija pač še napredovati.

Tudi posamezne alpinistične vzpone je Ertl prav na lahko podajal, navedel pa je za to polno nepotrebnega balasta, ki je predavanju vzelo skoro ves estetični užitek. Čemu vse te slike notranjosti koč, kako se kuha, je in pije, čemu se kaže celih deset minut lepa gospa, čemu se brijejo športniki in to po večkrat, kopljejo, berejo uši in enako? Prav reklam na slika je planinec z usnjeno krinko. Težkoče vzpona niso niti povedane s slikami, niti osnovana pretiravanja. Res je Ertl mimogrede omenil, da je od 400 kulijev ostala le peščica, da celo domači ljudje niso bili kos zredčenemu zraku, da so obolevali in medleli od truda. Meni je pa pala v oko razlika, kako so bili nemški alpinisti pretirano okomotani, zaviti v vse mogoče volne in prevleke, poleg kulijev, ki so ob revni hrani skoraj brez nobene opreme za tako težko turo vlekli težka bremena na vrhove.

Iz vsega predavanja štrli pomanjkljivost prireditve cele ekspedicije. Manjkali so še pogoji zmagati najvišje vrhove Himalaje. Niso še ustanovljene dovolj vremenske prilike, fiziologični moenti, ne dovolj predelani geologični in geografični rezultati, ni še dovoljna priprema in trening ljudi, ki so poklicani, da ekspedicijo izvedejo. Brez nepotrebne navlake, ki je bila mestoma naravnost neokusna, bi predavanje Ertlovo kazalo krasne slike ter bi ostal pregled vzponov mičnejši in celotnejši. Predavanje ni bilo zasnovano tako, da bi nekoliko bolj zavednemu alpinistu bilo mogoče sestaviti točen potek cele ekspedicije!

Vem, da je Turistovski klub Skala s prireditvijo vzel nase velik riziko in razumem zadovoljnost prirediteljev, da jim je prireditev tako izborno uspela. Moje opazke so, kakor rečeno, strogo in stvarno kritične ter hočem poudariti, da smo imeli lastna boljša predavanja, večje literarne, in estetične vrednosti nego je bilo Ertlovo.

Dr. Henrik Tuma
Slovenija, 8. februar 1935

eXTReMe Tracker