Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Visoko nad zemljo

Jutro: Človek v višjih ozračnih plasteh - Vzdržljivost letalcev in planincev- Nedostajanje kisika in zmogljivost možganov

Pod vodstvom znanega raziskovalca dr. Ancela Keya s Havardskega vseučilišča se je odpravila v čilske Ande mešana ameriško - angleška - danska ekspedicija, da prouči življenjske pogoje človekove v višjih ozračnih plasteh. Vedno znova se dogaja, da nastopajo pri letalcih v teh plasteh težke zdravstvene motnje in v višini kakšnih 8000 m celo smrti, dočim prenese planinar, kakor so pokazale izkušnje pri ekspedicijah na Mount Everest, še višino 8000 m skoraj normalno, višino 8500 m pa vsaj brez umetnega dovajanja kisika. Skrivnost te različne vzdržljivosti je v tem, da se planinar polagoma privaja razmeram v višini, letalec pa dospe prehitro do nje.

Planinar prenese še izredno majhno količino naravnega kisika, ki letalcu že davno ne more več zadoščati. Pogoji višinskega življenja pa so v splošnem še malo preiskani, vsaj kar se tiče daljšega bivanja v visoki okolici, saj ekspedicij, ki bi se podajale vanjo nalašč s tem namenom ni bilo dosti, ekspedicije s krajšo dobo udejstvovanja pa niso imele potrebnih merilnih in raziskovalnih aparatur s seboj. Navzlic temu vemo že marsikaj o tem vprašanju. Tako nam je znano, da ni nizki zračni pritisk tisto, kar vpliva neugodno na človeka v velikih višinah, temveč nedostajanje kisika. Z umetnim kisikom oboroženi človek prenese mnogo in v tem pogledu je letalec na boljšem, saj vzame s seboj lahko mnogo kisika, dočim se mora planinar zadovoljiti večinoma s kisikom, ki mu ga nudi narava sama v zraku. V višini 6000 m pa dobe pljuča prilično komaj polovico toliko kisika kakor v morski višini in če bi človek napravil takšno turo brez počasne prilagoditve in brez zaloge umetnega kisika, bi njegovo zdravje gotovo trpelo. Saj se pojavlja slovita »gorska bolezen« že v neprimerno nižjih legah. Razumljivo je, da v visokih legah brez prilagoditve in umetnega kisika ne more opravljati kakšnega večjega dela, pri čemer pa se pomanjkanje kisika ne izraža toliko v slabotnejši delavnosti mišic, kolikor v manjši zmogljivosti možganov , kar vpliva potem neugodno ne samo na mišice, temveč na vse telesne in duševne funkcije.

Nekemu članu zadnje ekspedicije na Mount Everest se je n. pr. zgodilo, da si mahoma ni vedel več pojasniti, čemu je vzel prav za prav fotografsko kamero s seboj. Prilagoditev, aklimatizacija, se izraža v splošnem z boljšo izrabo kisikove množine, ki je v ozračju na razpolago, tako da se ne ustavlja niti delovanje možganov.

Nova ekspedicija hoče kot ena izmed prvih natančno preiskati vsa vprašanja in vse pojave, ki so združeni z bivanjem v velikih višinah. Ustavila se bo najprvo na vrhu 4000 metrov visoke gore Auconquilche, kjer si uredi svoje glavno taborišče in laboratorij, nato bo svoje preiskave raztegnila do višine 6500 m in še višje. Laboratorij bo opremljen z vsemi mogočimi instrumenti, med drugim tudi s takšnimi, ki bodo natančno merili po kakšnem delu v višini porabljeno duševno in telesno silo.

Jutro, 19. april 1935

19.04.1935

dLib.si

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
Jutro novosti

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45953

Novosti