NeDelo - Marjana Hanc: ... tudi po 120 letih - Pozabili imenovati upravljavca 
PZS: Zaživel sklad ... Jana
Sklad, namenjen ohranitvi stolpa in vzdrževanju planinskih poti
Kranj – Če ne gre Slovenec do stolpa na Triglav, pride ta k njemu, bi lahko rekli o potujoči razstavi Aljažev stolp. Ta pleh ima dušo!, ki je do 21. aprila na ogled v Planetu Tuš Kranj. Ob odprtju v Kranju sta podjetje Tuš in Planinska zveza Slovenije tudi ustanovila sklad, namenjen ohranitvi stolpa in vzdrževanju planinskih poti.
Petnajstega aprila bo minilo natanko 120 let, kar je dovški župnik Jakob Aljaž od občin Dovje in Mojstrana za en goldinar kupil »špico« Velikega Triglava, 16 kvadratnih metrov veliko parcelo, na njej pa je dal nato 7. avgusta 1895 postaviti stolp – kot planinsko zavetišče, pa tudi branik slovenstva. V stolp je dal Aljaž namestiti Panoramo s Triglava, po skici Marka Pernharta. Razstava bratov Gorazda in Iztoka Lemajiča, prvi je vodja Oddelka za konserviranje in restavriranje v Narodnem muzeju, drugi pa arhitekt in fotograf, je že lani ob odprtju v Narodnem muzeju, predvsem zaradi kopije Aljaževega stolpa v naravni velikosti, vzbudila veliko pozornosti, prav čustveno je bilo v zamejski Nabrežini pri Trstu, kjer je tudi že gostovala razstava, je povedala Barbara Ravnik, direktorica Narodnega muzeja Slovenije.
Kopijo stolpa je vzporedno ob snemanju filma izdelala strokovna konservatorsko-restavratorska ekipa Narodnega muzeja Slovenije in je iz enakih kosov pločevine, kot jih ima stolp vrh Triglava. Bila je tudi na vrhu Triglava zraven stolpa, se pravi 2864 metrov nad morjem, dve noči in takrat je nanj padlo tudi nekaj snega. Z razstavo enega najprepoznavnejših nacionalnih simbolov, ki bo potovala zunaj kulturnih inštitucij, bi radi dvignili zavest tudi tistim, ki se ne morejo povzpeti na Triglav, v drugih, ki pa so že bili na Triglavu, pa bi radi prebudili spomine.
Zaščita pred propadanjem
Zgodovina Aljaževega stolpa, ki je bil leta 1999 razglašen za kulturni spomenik državnega pomena, je na svoj način tudi zgodovina Slovencev od konca 19. stoletja. »Zgodba stolpa vrh Triglava je edinstvena v Alpah in verjetno na celotnem svetu,« je poudaril Gorazd Lemajič in dodal, da če želimo, da ta zgodba ostane med nami, moramo imeti odgovoren odnos do spomenika. Opozoril je, da plezanje po stolpu in vrezovanje imen vanj pospešujejo njegovo propadanje. Za sprotno vzdrževanje stolpa skrbi Planinska zveza Slovenije, nedavno pa je bil izdelan tudi restavratorsko-konservatorski načrt, po katerem bi lahko originalni stolp še dolgo stal vrh najvišje slovenske gore.
Za Aljažev stolp so od leta 1895 ves čas skrbeli planinci. Vsi prvotni deli pa se niso ohranili, saj so nekatere zamenjali ali predelali. Stolp je v dobrem stanju, najbolj vzbuja skrb korozija. Po besedah Renate Pamić iz kranjskega zavoda za varstvo kulturne dediščine bo treba najverjetneje najprej ojačiti natrgane jeklenice, kajti pločevina je že utrujena zaradi vseh vibracij oziroma vremenskih razmer. Matej Planko, generalni sekretar Planinske zveze, je pojasnil, da so se v želji po ohranitvi stolpa povezali s družbo Tuš, s katero so v četrtek podpisali pismo o nameri za ustanovitev sklada, v katerem se bo do konca oktobra zbiral del sredstev od prodaje posebej označenih izdelkov slovenskih proizvajalcev in dobaviteljev. S tako zbranimi sredstvi pa bodo urejali tudi planinske poti do stolpa.
Iz zgodovine
Triglav je bil že med 2. svetovno vojno upodobljen v znaku Osvobodilne fronte. Po vojni so za krepitev novega družbenega sistema uporabljali tudi Triglav. Aljažev stolp so prebarvali rdeče in nanj posadili peterokrako zvezdo. Leta 1984 so stolp znova prebarvali v prvotno sivo barvo. Leta 1948 je Titova štafeta mladosti krenila na pot z vrha Triglava. V štafeti je sodeloval tudi alpinist in gorski reševalec Joža Čop in maršalu je moral v Beogradu predati štafetno palico. Ves čas je v vlaku ponavljal besedilo, ko pa je stal pred Titom, je vse pozabil. Vso ljubezen in spoštovanje je zlil v preprosto voščilo: »Da si mi čil in zdrav kot planinski kozel!«
Leta 1966 so novinarji časopisne hiše Delo organizirali pohod Sto žensk na Triglav. Poteka vsako leto do danes. Aljažev stolp, ki je nekdaj služil za zavetišče, pa je dobil novo vlogo, postal je »krstilnica« vseh, ki se prvič povzpnejo na vrh Slovenije in za srečo dobijo tri simbolične udarce z vrvjo po riti.
Slovenska država je 5. oktobra 1999 razglasila Aljažev stolp za kulturni spomenik državnega pomena in ga 4. novembra 1999 podržavila, ni pa določila upravljavca. Z ministrstvom za kulturo je bilo lani dogovorjeno, da je začasni upravljavec stolpa Planinska zveza Slovenije. »Država nam je dala vedeti, da denarja ni, decembra pa smo stolp pripravili na zimovanje,« je povedal Miro Eržen iz PZS. Zadnja geodetska izmera je sicer pokazala, da stoji stolp na bohinjski strani.
Marjana Hanc
PZS, 9. april 2015, ob 0. uri
Zaživel sklad za ohranjanje Aljaževega stolpa, razstava na ogled v Planetu Tuš v Kranju
Ob 120. obletnici postavitve Aljaževega stolpa na vrhu Triglava v Tušu, največjem slovenskem trgovcu, gostijo potujočo razstavo Aljažev stolp – Ta pleh ima dušo! Osrednje mesto v njej zaseda replika stolpa v naravni velikosti. Da bi ta nacionalni simbol približali vsem generacijam, bo razstava do 21. aprila na ogled v Planetu Tuš Kranj, nato pa si jo bo moč ogledati še v štirih večjih slovenskih krajih. Odprtje razstave je zaznamovala tudi ustanovitev sklada skupaj s Planinsko zvezo Slovenije, ki je namenjen ohranitvi Aljaževega stolpa in vzdrževanju planinskih poti do njega.
Pomemben narodni jubilej, 120. obletnico postavitve Aljaževega stolpa, v Tušu obeležuje gostovanje potujoče razstave Aljažev stolp – Ta pleh ima dušo!. Slednjo v sodelovanju z Narodnim muzejem Slovenije predstavljajo z željo spodbujati zanimanje za nacionalne vrednote in tradicijo ter med različnimi generacijami ponovno obuditi pomen tega simbola slovenstva.
Osrednji eksponat razstave je replika stolpa, ki ga je izdelala strokovna konservatorsko-restavratorska ekipa muzeja po istem postopku in iz enakih kosov pločevine, kot jih je uporabil župnik Jakob Aljaž. Ta je 15. aprila 1895 vrh Triglava kupil za 1 goldinar in še istega leta je nanj postavil stolp, ki danes predstavlja ponos slovenskega naroda. Kot izjemen krajinski motiv in nenadomestljiv simbol slovenstva je bil stolp leta 1999 razglašen za kulturni spomenik državnega pomena.
Direktorica Narodnega muzeja Slovenije mag. Barbara Ravnik je ob odprtju razstave v Kranju izpostavila: "Zavedati se moramo, da je ohranjanje naše kulturne dediščine ključno, če želimo ohraniti slovensko samobitnost. Zapuščina Jakoba Aljaža je imela vselej pomembno mesto v slovenski zgodovini in zavesti Slovencev, zato moramo poskrbeti, da bo njegov duh živel še naprej, v srcih prihodnjih generacij."
"Aljažev stolp trdno in neomajno stoji na vrhu Triglava že krepko več kot stoletje, kar simbolizira tudi trdnost našega naroda. V tem oziru je njegovo ohranjanje izjemnega pomena, saj z njim ohranjamo tudi dušo vseh Slovencev. Restavratorsko-konservatorska problematika je v ospredju že dolgo, saj njegovo trdnost ogrožajo tako vremenski pojavi kot tudi človek," je ob odprtju razstave izpostavil mag. Gorazd Lemajič, soavtor razstave in vodja Oddelka za konserviranje in restavriranje v Narodnem muzeju.
Sklad za ohranjanje naravne in kulturne dediščine
Aljažev stolp je izpostavljen različnim vplivom, ki so v zadnjih desetletjih odgovorni za številne poškodbe. Zaradi želje po ohranitvi tega najpomembnejšega simbola slovenske kulturne dediščine se je družba Tuš povezala s Planinsko zvezo Slovenije, ki skrbi za ohranitev stolpa. Z nakupom izbranih, posebej označenih izdelkov slovenskih proizvajalcev in dobaviteljev vse do konca oktobra bo Tuš, v sodelovanju s kupci, prispeval sredstva v Sklad za ohranjanje Aljaževega stolpa ter vzdrževanju poti do njega.
Generalni sekretar Planinske zveze Slovenije Matej Planko je ob tej priložnosti dejal: "Veseli nas, da se Tuš zaveda pomena ohranjanja naše bogate naravne in kulturne dediščine ter da tovrstne projekte tudi podpira. Aljažev stolp je zagotovo eden naših najpomembnejših simbolov, zato ga je potrebno še posebej skrbno upravljati in vzdrževati v skladu s priporočili stroke, prav tako posebno skrb zahteva tudi ustrezno vzdrževanje označenih planinskih poti, ki nas varneje vodijo v gore. Verjamem, da smo skupaj naredili korak v pravo smer in da je to začetek uspešnega sodelovanje na različnih področjih."
V Tušu spoštujejo slovensko že več kot 25 let, saj se kot odgovoren slovenski trgovec zavedajo svoje vloge v lokalnem okolju. Anja Marjetič, vodja korporativnega komuniciraja v Tušu, je še dodatno opozorila na to, da ne smemo pozabiti na naše korenine in tradicijo. "S projektom Spoštujmo slovensko postavljamo v ospredje izdelke lokalnega porekla. S tem že vrsto let podpiramo lokalne proizvajalce in pridelovalce, projekt pa širimo tudi na druga področja, ki opozarjajo na spoštovanje lokalnih vrednot. Združitev moči z Narodnim muzejem Slovenije in Planinsko zvezo Slovenije je zagotovo pomemben korak pri ohranjanju slovenske kulturne dediščine in tradicije."
Aljažev stolp med ljudi po vsej Sloveniji
Otvoritev predstavlja začetek daljšega gostovanja razstave, ki nosi pomembno sporočilo in razmislek o ohranitvi nacionalne naravne in kulturne dediščine. Razstavo o Aljaževem stolpu – Ta pleh ima dušo! si bodo obiskovalci lahko ogledali v petih večjih slovenskih krajih. Vabljeni!
Vir: Planet Tuš