Silvo Baznik: Po delovnem tednu smo se trije prijatelji Andrej, Rado in Silvo odpravili v dolino Vrat, kjer je sneg že skopnel in od koder nas je od parkirišča čakalo enourno pešačenje do snega.
Na nahrbtnike smo pritrdili smuči in v pancarjih pričeli hojo. Jutranji pogled na Triglav preko Aljaževega doma je naznanil lepo sončno jutro. Stopamo po markirani poti proti Škrlatici in se počasi vzpenjamo, prečimo nekaj kolovozov in nadaljujemo po grapi, kjer ob veliki količini snega priletijo plazovi izpod Dolkove špice.
Na prvi sneg stopimo pod skokom, kjer pomladi običajno pada manjši slap. Danes slapu ni bilo videti. Še vedno noseč smuči stopamo po strmem pobočju po dobrouhojeni gazi. Na vrhu strmine stopimo prvič na smuči in se po ojuženem snegu povzpnemo v iztek široke doline, ki se spušča izpod Stenarskih vratc.
Kmalu prestopimo iz sončnega na senčno pobočje in na smuči romajo srenači. Sneg je trd, mestoma rahlo poledenel. Tako se pnemo vedno višje in ko smo v izteku doline pod Stenarskimi vrtci, se svet na desni odpre. Zavijemo desno in se po položni dolini vzpnemo na Rob Kriške stene na višini 2289 m med Križem in Dovškim Gamsovcem. Nadaljujemo levo in po širokem slemenu dosežemo Bovška vratca, najvišji s smučmi dosegljivi višini 2375 m. Tu naredimo kratek odmor in nato vzamemo v roke cepine in se povzpnemo še na sam vrh Križa.
Smo na višini 2410 m in v objemu vetriča, ki nosi meglice na Razor in sosede. Triglav ima prav tako rahlo meglico. Tako pogledi na oddaljene gore niso najboljši a še vedno vznemirljivi. Vabijo nas in na nekatere bodo naše noge stopile v prihodnjih mesecih. Z vrha se spustimo nazaj do smuči, kjer se okrepčamo in pripravimo na smuko.
Smučamo v smeri pristopa. Sneg omogoča dobro zavijanje in z nekaj postanki smo pod Stenarskimi vratci, ki jih božajo prvi sončni žarki. Od tu dalje smučamo v senci po trdem snegu do sončnega pobočja pod Stenarjem. Tu je sneg močno ojužen in temu ustrezno je smučanje do konca snega pod prej omenjenem skokom, kjer smuči ponovno romajo na naše hrbte. Ustavimo se na razgledni točki v gozdu, kjer občudujemo očaka naših gora in nato nadaljujemo spust v dolino Vrat. Skupaj ugotavljamo, da je jutranji pogled na Triglav bil lepši, popoldanski pa je ovit v rahlo meglico.
Pri povratku se ustavimo Pri Aljažu, kjer osvežimo naša grla in nato nadaljujemo pot domov.
Za nami je lep turnosmučarski dan, ki smo ga obogatili v druženju prijateljev, nekdanjih sodelovcev, in v razgovoru smo obudili tudi nekaj dogodkov skupnega dela ter na koncu dejali, da to ni zadnje skupno doživetje v gorah.
Silvo Baznik