Franci Savenc 30.03.2015 12:17 1611 0

Svetovni pokal

Nejc Kuhar: ... zaključen 27. in 28. marca v Prato Nevoso, italijanska provinca Piemonte

Velika pošiljka snega le dva dni pred prvo tekmo je poskrbela za pravo zimsko podobo, ki jo letos pri nas nismo vajeni.

V petek je potekala tekma v vzponu, ki bi mi po tehničnih podatkih (2,6 km in 700 v. m.) morala biti pisana na kožo, zato sem imel pred štartom visoka pričakovanja, da posežem čim globlje med prvih 10. Po ogledu proge sem bil še bolj odločen, da skušam narediti res dober rezultat in potreboval sem "le" še dober dan s pravimi nogami. Kot kaže petek to ni bil, saj sem kmalu po štartu začutil nelagodno težke noge. Prepričeval sem se, da bom po parih minutah prišel k sebi, kar se mi sicer velikokrat naredi. A tokrat tisti moj trenutek ni prišel in celo traso sem se sicer boril kot lev, a s težkimi nogami, ki mi na klanec niso mogle prestaviti v tisto prestavo, ki sem jo pričakoval. Pri tako majhnih razlikah, ko je od dneva odvisno ali boš 10 mest višje ali nižje, je bilo v dani situaciji 12. mesto maksimum, kar sem lahko iztisnil iz sebe. To je sicer ena mojih boljših uvrstitev v svetovnem pokalu, pa vendar sem tokrat ciljal višje.

V soboto je bila na sporedu še posamična klasična tekma s 1700 višinskimi metri v 5 vzponih. Vreme zopet krasno, razmere pa povsem spomladanske. Take klasike so navadno meni pisane na kožo, saj so zaradi trde snežne podlage, špure speljane zelo strmo in tako je bilo tudi tokrat. Na najvišjo točko tekme sem prišel na 10. mestu in do cilja sem pričakoval še dva lepa dolga spusta po srencu z vmesnima kratkima vzponoma. Skratka situacija kjer navadno spusti ne odločajo o uvrstitvah. A takoj po prvih nekaj zavojih z vrha Monte Mondole na severno stran, sem ugotovil, da me čaka še huda borba. Sledilo je namreč 500 višinskih metrov neverjetne skorje v kateri se enostavno nisem znašel. V trenutku je mimo padlo vsaj 5 tekmovalcev, kakšen tudi dobesedno, saj mu je skorja vzela obe smuči, sam pa pač toliko tvegati nisem želel. Sledila sta še krajša vzpona ter spusta po lepem srencu, kjer smo se tekmovalci še malo premešali in v cilj sem prišel kot 18.