Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Okrešelj - 28.03.15

Silvo Baznik: Ker je minilo že nekaj let, ko smo smučali s Savinjskega sedla, je bil že čas za obisk Logarske doline.

V soboto me je prijatelj pobral ob sedmi uri in zapeljala sva se preko Kranjskega raka v Podvolovljek in Luče ter ob reki Savinji do Logarske doline, kjer sva ustavila pred snežno zaporo.

Takoj ob avtu sva nataknila smuči in pričela turo. Po petnajstih minutah sva bila pod slapom Rinka, kjer sva občudovala to naravno znamenitost hkrati z še nekaterimi obiskovalci. Pri slapu sva natovorila smuči na nahrtnika in nadaljevala vzpon peš po svežem snegu. Pot je zanimiva, saj poteka tudi po lesenih lojtricah, za varnost pa so pletenice, pritrjene na skalovje. Pot pelje mimo izvira Savinje in nekoliko višje sva že lahko stopila na smuči in prispela na Okrešelj.

Okrešelj je ena najlepših krnic, ki jo zagrajujejo Turska gora, Rinke in Mrzla gora. Čez skalni prag pod Okrešljem pada slap Rinka s svojimi osemdeset metri padca. Slap je pravzaprav Savinja, ki izvira v grapi nad njim. Pod slapom kratek čas še teče voda na površju, nato pa ponikne v sipkem produ in le ob dolgotrajnem deževju ostane na površju kot hudournik Kotovec. Reka pride na površje običajno šele v spodnjem delu Logarske doline pred kmetijo Logar.

Ustavila sva se za nekaj besed pri koči celjskih gorskih reševalcev, nato pa nadaljevala proti zatrebu krnice. Ko sva se pričela vzpenjati proti Mrzlemu dolu, je iz sten Mrzle gore priletel prvi plaz. Kmalu za njim je sledil naslednji. Sonce je ogrelo sneg na gori in sprožilo snežne slapove iz številnih grap. Pred nama je prvi smučar že odvil pod Tursko goro in pričel smuko po še nedotaknjenem snežnem pobočju. Ker je vsakih nekaj minut priletel novi plaz, sva opustila prvotni načrt in se povzpela višje pod stene Rink, kjer sva pričela smuko. Najprej sva prečila do pobočja pod Tursko goro, nato pa smučala v smeri predhodnika. Smuka je bila odlična in zato sva ponovno nataknila kože na smuči ter se povzpela nazaj v višave. Tokrat sva smučala bolj levo, gledano od spodaj navzgor in imela še boljši mehak sneg, skoraj pršič. To je bil vzrok za še eno vzpenjanje ob melodijah plazov, ki so imeli svoj dan. Še tretjič sva uživala v snežni belini krnice in tokrat nadaljevala smuko do Frischaufejevega doma na Okrešlju, kjer sva si privoščila kratek počitek. Od doma sva odsmučala v gozd in pred izvirom Savinje pritrdila smuči na nahrbtnika ter odkorala do slapa in malce nižje zopet smučala do avta.

Lep sončni dan v snežnem kraljestvu Okrešlja je hitro minil a vožnja do doma je trajala in trajala.

Silvo Baznik

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45951

Novosti