Delo - Blaž Močnik: ... končno povezala Alpe z Jadranom
Delo - Blaž Močnik: Spomenik miru med Alpami in Jadranom že vabi pohodnike
Opozorilo na čas morije in priložnost za zgodovinski turizem, saj je v čezmejni mreži že 60 ponudnikov.
V letu, ko se spominjamo 100. obletnice začetka soške fronte v prvi svetovni vojni, bosta Slovenija in Italija s predsedniškimi častmi danes slovesno odprli 280-kilometrsko Pot miru. Veriga spomenikov in obeležij od Loga pod Mangartom do Trsta bo za vedno opozarjala na čas morije, hkrati pa ponuja priložnost za turizem.
»Pot miru povezuje območja in ljudi v Sloveniji in Italiji ter bogato kulturno in naravno dediščino vzdolž nekdanje soške fronte. Fronta je za seboj pustila veliko ostalin, ki so s pomočjo različnih ustanov in društev zgledno ohranjene in vzdrževane. Vojaška pokopališča, kaverne, strelski jarki, kostnice, kapele, spomeniki, muzeji na prostem in druga obeležja so pomemben del dediščine evropske zgodovine. Danes so s svojimi pričevanji, občutji in zgodbami hrbtenica Poti miru od Julijskih Alp do Jadranskega morja,« pravi predsednik kobariške Fundacije Poti miru v Posočju Zdravko Likar.
Italijanskega predsednika ne bo
Združitev spominskih poti Zgornje in Spodnje Soške doline bo odpravila krivice zaradi dolgo časa zatrtega spomina na soško fronto. Prvi del poti med Logom in Mostom na Soči je fundacija odprla že leta 2007, v preteklih dveh letih pa je trasa s pomočjo milijona evrov evropskega denarja dosegla morje. Na današnjem odprtju poti na Trgu Evropa med Novo Gorico in Gorico so sprva pričakovali predsednika obeh držav, vendar bo na slovesnosti samo Borut Pahor, v imenu njegovega italijanskega kolega Sergia Mattarella pa bo državniške dolžnosti opravil predsednik italijanskega odbora za obeleževanje obletnic prve svetovne vojne Franco Marini.
Turistično obetavno
Poleg spomina in tlakovanja večnega miru na obeh straneh meje je pomemben vidik Poti miru tudi turistično sodelovanje in razvoj. Tako se je že spletla tudi čezmejna mreža ponudnikov, ki vključuje namestitve, znamenitosti, kulinarično ponudbo ter specializirane vodnike in agencije. Mreža šteje približno 60 članov z obeh strani nekdanje meje in glede na izkušnje z obiskom iz preteklega leta si turistični delavci lahko veliko obetajo.
Samo v Logu pod Mangartom se je vodenih izletov udeležilo 550 obiskovalcev, še 1800 v lastni režiji. V Klužah si jih je trdnjavo ogledalo 9000, Društvo 1313 pa je izvedlo nič manj kot 48 predstav. Pričakovano je rekorder Kobariški muzej z 61.500 obiskovalci, kar je eden po številu največjih obiskov v zadnjih 14 letih delovanja muzeja. Info center Poti miru v Kobaridu je med aprilom in majem obiskalo 21.200 ljudi, 4000 več kot predlani, na panoramskem muzeju na prostem na Kolovratu pa se jih je ustavilo približno 25.000. Spominsko cerkvico Sv. Duha je kljub težji dostopnosti obiskalo več kot 7000 ljudi.
Obisk se je povečal tudi v Muzeju na prostem Sabotin, ki si ga je ogledalo kar 40.000 obiskovalcev, pomnik Cerje, ki je razen izjemoma odprt le ob koncu tedna, pa je obiskalo približno 10.500 ljudi. »Območje je za tuje trge lahko izjemno zanimivo, saj na vsega nekaj kilometrih ponuja pravo bogastvo. Medijski odziv je res velik, prav tako obisk naših spletnih strani. A to ni cilj, ki smo ga želeli doseči s slovenskimi kolegi, temveč začetek novega sodelovanja v prihodnjih letih, ki ga lahko oplemenitimo tudi z evropskim denarjem,« je dejal direktor Turizma Furlanije - Julijske krajine Michele Bregant.
Pot miru 280-kilometrski spomenik na meji med Italijo in Slovenijo opominja na grozote izpred sto let
Nova Gorica Z meddržavno slovesnostjo na Trgu Evropa na meji med obema Goricama sta v soboto Slovenija in Italija dobili kar 280 kilometrov dolg spomenik. Pot miru bo odslej na celotni trasi nekdanje soške fronte opominjala na grozote izpred sto let in obenem združevala prebivalce ob meji.
Desetletje in pol je trajalo, da je zamisel o povezovanju vojnih spomenikov in ostalin prve svetovne vojne ob Soči zaživela v celoti. Leta 2007 je sicer kobariška Fundacija Poti miru v Posočju odprla del poti od Loga pod Mangartom do vzpetine Mengore pri Mostu na Soči. Slovenski predsednik Borut Pahor jo je naposled v spremstvu predsednika italijanskega odbora za obeleževanje obletnic prve svetovne vojne Franca Marinija na slovesnosti z bogatim kulturno-umetniškim programom uradno predal namenu.
»Vsako ravnanje, ki jemlje mir za samoumeven, ta mir neposredno ogroža. Pri tem se zastavlja vprašanje, kako naj navdahnemo naša vsakodnevna ravnanja s strpnostjo in sožitjem, ne da bi morali pri tem vselej žugati s prstom vojnih tragedij. Najbrž najbolje tako, da na vojno opominjamo, a slavimo mir. Tako razumem Pot miru. Pot miru popotnika nagovarja v jeziku sprave in sožitja. Popotnik opazuje okrog sebe lepoto, a tudi neponovljivost življenja,« je 1500-glavi množici povedal Pahor. Marini je dodal, da je treba spoznati vojno, da lahko ljubimo mir: »Ozemlje nam lahko govori kot knjiga in celo bolje od knjige.«
Kako je začrtana trasa Poti miru
Pot miru poteka izpod Mangarta ob trdnjavi Kluže, muzejih na prostem Ravelnik in Čelo prek planin Golobar in Zaprikraj. Nato se s krnskega hribovja spušča skozi Drežnico mimo italijanske kostnice v Kobaridu, kjer se razcepi na dva dela. Prva se nadaljuje proti Kolovratu, druga pa mimo planin Kuhinja in Pretovč do muzeja na prostem Mrzli vrh. Od tam se spusti proti spominski cerkvici Svetega Duha v Javorci, nadaljuje proti Tolminu do nemške kostnice ter muzeja na prostem Mengore. Iz muzeja na prostem na Kolovratu se pot nadaljuje skozi Kambreško proti Sabotinu in Brdom. Druga pot pa se s Kolovrata spusti do Plav ter se nato dvigne proti Prižnici, Vodicam in Sveti gori do Škabrijela.
Obe poti se znova združita v Novi Gorici in Gorici, se nadaljujeta proti Markovemu hribu, mimo Vrtojbe in Bilj proti Cerju, kjer se vnovič razcepita na dvoje. Ena povezuje Debelo Grižo, zgodovinsko pot na Brestovcu, kostnico v Sredipolju, tematski park prve svetovne vojne v Tržiču in se zaključi v Devinu. Druga pot pa povezuje Borojevićev kamniti stol, Krompirjevo jamo, Gorjansko ter Grmado ob slovensko-italijanski meji in se zaključi v Devinu.
Blaž Močnik