Večer v nedeljo, Gore: Planinske vasi / Prvenstvena smer
Planinske vasi
Tatjana Vrbnjak: Manj je več postaja v turistični ponudbi vse bolj iskano merilo med ljudmi, ki želijo doživeti neokrnjeno gorsko pokrajino; model dobre prakse je avstrijski projekt Planinske vasi
Po zgled, kako je mogoče v krajih s planinsko tradicijo razvijati trajnostne oblike turizma, namenjene tistim, ki želijo doživeti prvinskost narave in pristne odnose z gostitelji, ni treba daleč - le do Avstrije, kjer so pred leti začeli razvijati projekt Planinske vasi. Zamisel zdaj že prevzemajo na Južnem Tirolskem v Italiji, zanjo pa se zanimajo tudi na Bavarskem. Razmišljanja v tej smeri so tudi pri nas.
Pred dvema, tremi leti je na primer občina Jezersko z občino Sele na avstrijskem Koroškem podpisala pismo o nameri o sodelovanju, ki pa je obležalo v predalu, no, na nedavnem sejmu Alpe-Adria, kjer so predstavili projekt Planinske vasi, pa je kar nekaj lokalnih okoljih v Sloveniji zanj pokazalo interes.
Jezersko je po vseh parametrih ustrezalo pričakovanim zahtevam za planinsko vas, se spomni župan Jezerskega Jurij Rebolj, ki je bil v času podpisa pisma o nameri z občino Sele občinski svetnik.
Primer dobre prakse
Avstrijci projekt predstavljajo kot primer dobre prakse, ki v krajih s planinsko tradicijo razvija trajnostne oblike turizma v skladu z naravnimi danostmi, vaško kulturo in planinsko tradicijo. Vse to v avstrijske gorske vasi privablja številne pohodnike, planince, plezalce, turne smučarje in druge, ki za svoje dejavnosti ne potrebujejo veliko turistične infrastrukture. V projekt vključene vasi morajo zadostiti določenim kriterijem glede velikosti, nadmorske višine, videza, turistične infrastrukture, prometne dostopnosti ipd., planinske vasi pa morajo zagotavljati čim širše možnosti z naravo in lokalno skupnostjo uglašenih dejavnosti v vseh letnih časih - od plezanja, pohodništva, alpinizma in v manjšem obsegu tudi turnega kolesarstva, turnega smučanja, krpljanja, teka na smučeh do sankanja -, ki se jih gostje lotevajo bodisi individualno ali v okviru zagotovljene ponudbe, če pri izvajanju aktivnosti želijo vodenje ali obisk tečaja.
Idejo so v Avstriji začeli uresničevati pred dobrim desetletjem, zdaj pa imajo pri naših severnih sosedih že več kot 20 regionalno enako razporejenih gorskih občin. Projekt, ki si je pridobil velik ugled, vodita Avstrijska planinska zveza in avstrijsko ministrstvo za kmetijstvo, vode in okolje. Od leta 2008 ga financirata Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in avstrijsko ministrstvo za okolje.
Možnosti tudi pri nas
"Potencialnih krajev v Sloveniji najdemo veliko - če pomislimo le na Jezersko, Bohinj, Trento, Solčavo - tudi zanimanje med njimi je razveseljivo, zato si bo Planinska zveza Slovenije v okviru svojih zmožnosti prizadevala, da ob resni pripravljenosti vseh akterjev ta projekt začnemo tudi v Sloveniji," je nedavno dejal podpredsednik PZS Miro Eržen.
Foto: Boris Heričko
Na pobudo PZS so na ministrstvu za okolje in prostor sklicali sestanek za preveritev možnosti za izvajanje projekta Planinske vasi v Sloveniji in izrazili načelno podporo ideji ter sklenili, naj PZS pri avstrijski planinski zvezi PZS preveri možnost prilagoditve kriterijev za vključitev slovenskih vasi v izvajanje projekta zaradi specifičnosti slovenskih gorskih območij; to je podlaga za preveritev, katere slovenske vasi bi sploh prišle v poštev za izvajanje projekta. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa naj pripravi informacijo o možnosti vključitve projekta med inicialne projekte Mreže za podeželje in pristopa LEADER v okviru lokalnih akcijskih skupin, ki se morajo na novo formirati do konca leta in pripraviti svoje lokalne razvojne strategije, so se še dogovorili na sestanku.
Tatjana Vrbnjak
Prvenstvena smer
Luka Krajnc, Tadej Krišelj in Luka Lindič, člani slovenske mladinske alpinistične reprezentance, so januarja in februarja plezali v Patagoniji
Kljub spremenljivim vremenskim razmeram, značilnim za Patagonijo, in neprestanemu prilagajanju načrtov so okna lepega vremena uspeli izkoristiti za vrhunsko plezanje. Luka Krajnc in Tadej Krišelj sta najprej poskusila v vzhodni steni Cerro Torreja, a ju je ustavilo sneženje, nato pa sta se 20. januarja odpravila v zahodno steno Mojon Roja, kjer sta na pogled preplezala 550-metrsko prvenstveno smer. Zaradi svojih skalnih karakteristik sta jo poimenovala Blockbuster. Smer sta ocenila s 6c, v steni pa za seboj nista pustila ničesar.
"Ogledala sva si linijo v zahodni steni Mojon Roja, ki zaradi svoje rdeče barve na prvi pogled odganja plezalce s slutnjami o slabi kakovosti skale," opisujeta v poročilu o odpravi. Startala sta že ponoči in v prvi svetlobi dosegla steno. "Plezanje je počasi steklo in kmalu sva ugotovila, da je stena strmejša, kot sva pričakovala, skala pa za plezalca, vajena slovenskih sten, niti ne pretirano slaba. Počasi, a vztrajno sva sledila ogledani liniji in se čudila vsem blokom, ki so se po nama neznanih zakonih o statiki držali v steni. Oba sva se strinjala, da česa podobnega še nisva plezala, in potiho upala, da vsi ostanejo na svojem mestu," opisujeta. Zadnjih 150 metrov do vrha stene sta se pridružila smeri El Zorro. Po nekajurnem nočnem iskanju pravega žleba sta se odločila za nenačrtovan bivak, naslednje jutro pa sestopila v El Chalten.
Krajncu in Krišelju se je kasneje pridružil Lindič. Najprej so v lahkem alpskem slogu še enkrat poskusili v vzhodni steni Cerro Torreja in v snežno-ledni smeri Exocet v Standhardtu, a sta jih padajoče kamenje in led obakrat prisilila k obratu, nato pa so se v drugi polovici februarja znova odpravili v dolino Torre. Glede na neugodne razmere za prosto plezanje v skali so se med 19. in 21. februarjem 2015 odločili za grebensko prečenje vrhov Adel in nadaljevanje po smeri Ragni na vrh Cerro Torreja, enega najmarkantnejših patagonskih vrhov. Tridnevni vzpon z ledno-snežnimi odseki naklona do 90 stopinj in 2000 metri višinske razlike si zasluži alpinistično oceno AI5, M4, sporočajo iz PZS.
"Prvi dan vzpona smo začeli šele pozno popoldne in v hladnem delu dneva izkoristili najvarnejši čas za vzpon proti sedlu Trento. Kakšnih sto višinskih metrov pod sedlom smo si pod manjšim serakom uredili bivak. Po štirih urah počitka smo nadaljevali na vrh Adele Sur in nato prečili še vrhova Adele Central in North do sedla Esperanca. Ves čas smo v neverjetnih razgledih iskali najugodnejše prehode med včasih res ogromnimi snežnimi opastmi in gobami. Že zgodaj popoldne smo nadaljevali po smeri Ragni do predela, imenovanega El Elmo, kjer smo bivakirali na zelo udobnem mestu. Čez noč je zapadlo slabih pet centimetrov snega, zjutraj pa smo v odličnih lednih razmerah brez težav splezali na vrh in do polnoči s spusti po vrvi sestopili po jugovzhodnem razu do sedla Paciencia, kjer smo v ledni razpoki ponovno bivakirali. Naslednji dan smo zadovoljni z izbiro cilja in opravljeno turo sestopili v El Chalten," je opisal Luka Lindič. "Na začetku odprave smo se naužili nepredvidljivih razmer, na koncu pa bili za potrpežljivost in trud poplačani na najboljši način. "Celotno bivanje v Patagoniji smo zelo dobro izkoristili, saj smo čas v dolini namenili treningu na balvanih, ogledali pa smo si tudi precej ciljev za prihodnost."
"Fantje so pokazali veliko mero zrelosti, saj so v dokaj značilnem nestanovitnem patagonskem vremenu uspeli najti primeren, še vedno dokaj zahteven cilj. Moramo se zavedati, da noben vzpon na Cerro Torre ni lahek. Škoda, da jim je vreme preprečilo še kak resnejši vzpon, vseeno pa so lahko z novo smerjo na Mojon Rojo in vrhom Cerro Torreja zelo zadovoljni," o alpinističnih dosežkih v Patagoniji pravi Miha Habjan, načelnik Komisije za alpinizem PZS. (tv)