Tomaž Jakofčič: Alpska trilogija
Dolgo obdobje lepega stabilnega vremena, solidne ledne razmere in verižna reakcija slovenskih alpinistov so pripomogli k rekordnemu številu zelo dobrih vzponov v največjih evropskih stenah. Glavna pozornost alpinistov je veljala alpski trilogiji oziroma severnim stenam Zadnjih problemov Alp: Matterhorna, Grandes Jorassesa in Eigerja.
V zlatem obdobju slovenskega alpinizma v 70-ih in 80-ih letih je stena Eigerja predvsem poleti sodila v železni repertoar naših najboljših alpinistov. Pozimi pa je Klasična smer (VI, 4+, M6, 1800 m) dosedaj doživela le tri zimske obiske. Prvega sta opravila leta 1990 Dare Juhant in Marija Frantar, ki je bila tudi prva Slovenka v 1800 metrov visoki steni. Letos je prišla pod steno druga, Tina Di Batista s Simonom Slejkom (oba AO Ljubljana - Matica) V spodnjem, položnejšem delu sta imela precej težav s svežim snegom, višje pa je plezanje steklo in po najtežjih mestih v Težki poči sta se zvečer ustavila na Bivaku smrti. Naslednji dan ju je noč ujela pod izstopnimi počmi, po katerih sta naslednji, tretji dan, dosegla vrh 3970 metrov visokega Eigerja.
Zatem so steno preplezale še tri naveze: Grega Lačen (AO Črna) in Tadej Golob (AO Železničar, za katerega je bil to že drugi zimski vzpon v smeri) sta steno uspela preplezati v dveh dneh z bivakom na Likalniku. Istočasno sta bila v steni tudi Matej Flis in Tadej Zorman, ki sta na vrh priplezala dan kasneje. Pred nekaj dnevi sta legendarno smer v slabih dveh dneh preplezala še Zoran Radetič (AO Ljubljana - Matica) in Slavko Rožič (AO Tržič).
Nedaleč stran, sta v zadnjih dneh zime v severno steno Matterhorna vstopili dve navezi. Marjan Manfreda - Marjon in Marija Štremfelj ter Andrej Štremfelj (oba AO Kranj) kot gorski vodnik z Jožetom Šepičem. Lotili so se Scmidtove smeri (VI, 4+, M,1000 m). V steni je bilo malo ledu, zato so plezali bolj ali manj po skalnem ali kombiniranem svetu. Noč jih je ujela na edinem primernem mestu za bivak, na koncu Rampe. Noč je bila izredno mrzla, pokvaril pa se jim je tudi gorilnik. Naslednji dan so v hudem mrazu priplezali na vrh in sestopili po grebenu Hörnli do bivaka Solvay. Vsi štirje so dobili bolj ali manj hude omrzline. Bil je to za vzponom Toma Česna leta 1986 drugi zimski in za Marijo prvi ženski zimski slovenski vzpon v smeri. Nekaj dni zatem, ko je mraz popustil, so steno preplezali še Uroš Samec in Simon Slejko ter Tina Di Batista (vsi AO Matica) in Tomaž Jakofčič (AAO, Promontana). Di Batista in Jakofčič sta prvi dan ob temi priplezala na vrh in bivakirala na sestopu na grebenu Hörnli, Slejko in Samec pa sta noč prebila pol ure pred vrhom 4477 metrov visoke gore. V istih dneh sta Nejc Breščak (AAO) in Vasja Košuta opravila drugi letošnji vzpon v Crozovem stebru (VI, 5, M, 1200 m) v Grandes Jorasses. Na vrh 4208 metrov visoke gore sta priplezala drugi dan zvečer.
Naval na stene nad Chamonixom prav tako ni popustil. Les Droites in Les Curtes je preplezalo še nekaj navez, Samo Krmelj in Andrej Magajne (oba AO Ljubljana - Matica) pa sta v Aig. Sans Nomu preplezala Angleško smer (V, 5+, M, 1000 m).
Tomaž Jakofčič
Obvestilo in razpis
PD Ljubljana - Matica začenja z začetno šolo športnega plezanja 2. aprila ob 20.30 na Trdinovi 8 v Ljubljani; informacije 041 384-347 (Tina), 031 349-118 (Mojca)
Komisija za odprave v tuja gorstva pri Planinski zvezi Slovenije razpisuje kandidaturo za sredstva Športne fundacije in sicer za odprave in za posameznike, ki se bodo odprav udeležili. Okvirna prijava naj vsebuje imena udeležencev, cilje, čas in celotna potrebna sredstva. Priložen naj bo seznam zimskih alpinističnih vzponov v letošnji zimi. Na podlagi teh prijav bodo poslani dopolnilni vprašalniki, če bo poslano kvalitetnih prijav več.
Pričakuje se prijave odprav v "članski" kategoriji kar pomeni nov vrh nad 7000 m ali težka prvenstvena smer v gorah nad 7500 m. V "perspektivni" konkurenci se pričakuje klasični pristop na vrh nad 8000 m ali plezanje v težkih lednih in kombiniranih smereh na vrhove nad 6500 m, mednarodni himalajski tabor in podobno. Rok za prijave je 18. april 2003.
Športno plezanje
Klub zatišju novic iz športno plezalnih logov v zadnjih tednih, le ti ne mirujejo. Minulo soboto je Čeh Tomaž Mrazek opravil drugi vzpon v podaljšanem Sanjskem paru (9a), ki ga je prvi pred nekaj tedni preplezal Uroš Perko. Mrazek je oceno in s tem prvenstvo med slovenskimi športnimi smermi potrdil.
Idealni pogoji za plezanje v primorskih stenah so že pred tem prinesli nekaj dobrih vzponov v Mišji peči. Marko Lukič (Iglu, Citywall) je tik preden se je na poti pod Eiger, s srečnim koncem udeležil prometne nesreče pri Benetkah, preplezal Milenium (8b+) ter ponovno stopil v 8c klub s smerjo Popolni mrk.
Luka Zazvonil (AO Kranj, Iglu, Samsara, Proloco, Foto Čebron) je v predelu imenovanem Hladilnik izenačil svoj najboljši vzpon s ponovitvijo smeri Konec Mira (8c/c+).
Dolge smeri
Poleg obleganih zaledenelih slapov se je kar nekaj alpinistov lotilo daljših smeri v naših gorah. Kar nekakšen hit sezone je bila kombinacija Teranove in smeri Trojka v Dolgem hrbtu. Smer, ki vodi po desnem boku Trikota je poleti ocenjena IV. stopnjo. Tokrat so bile ledne razmere odlične saj je bilo bolj ali manj vse prekrito z odličnim belim ledom. Dobre razmere so bile tudi v drugih stenah. V eni največjih slovenskih sten, Loški steni, so Matej Mejovšek ter Tine in Anže Marenče (vsi AO Kranj) opravili dolgo pričakovano 1. ponovitev Kačje sline (V/III-IV, 75 st. 1000 m), ki sta jo prva preplezala leta 1982 Dušan Rijavec in Milan Velikonja. Na drugem koncu Jullijcev, v Stenarju, je bilo prav tako opravljenih nekaj dobrih ponovitev. Nekaj navez je ponovilo popularno smer Led s severa in Vahico, Matej Kovačič in Nina Kopčavar (oba AAO) pa sta se posvetila severni strani gore. Opravila sta prvi ponovitvi Severnega (IV, 4, 450 m) in Kavkinega slapu (IV, 4+, 6-, A0, 350 m). V obeh smereh, posebno pa v Kavkinem slapu sta naletela na dobre ledne razmere.
Manaslu
Pred nekaj dnevi je na pot odšla 8 članska odprava v Himalajo. Cilj odprave, ki jo vodi Aco Pepevnik je klasična smer na Manaslu, ki je s 8156 metri 7. najvišja gora na svetu. Odprava šteje osem članov, kateri so vsi po vrsti odlični alpinisti z bogatimi odpravarskimi izkušnjami. Poleg vodje so v odpravi še Milan Romih, Dušan Debelak, Dani Tič, Viki Mlinar, Blaž Navršnik, Španec Aritza Monasterio, do baznega tabor pa bo z njimi tudi hrvaški organizator alpinističnih odprav Darko Berljak. Odprava računa na ključne dneve v prvi polovici maja, domov pa se bodo štajerski alpinisti vrnili v drugi polovici maja. Trenutno v nepalski prestolnici urejajo potrebno dokumentacijo, kupujejo hrano in pakirajo tovore za nosače. Potek odprave je možno spremljati preko svetovnega spleta.