Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

AN - 15.08.1988

Delo, Šport: ... Prva ponovitev smeri Novi časi v steni Škrlatice

Ravnikar in Tomazin v Stebru Franca Jožefa v Triglavu - Karničar sam plezal v Bonattiju - Naše plezalke spet uspešne

KRANJ - Po dolgem času je novic o pomembnejših vzponih v velikih stenah ponovno nekaj več. Zahtevne smeri v »big wall«, kot zdaj večkrat rečemo v šali, imajo letos sicer nekoliko manj obiska, vendar to še ne pomeni, da se v gorah ne dogaja nič resnega.
Benjamin Ravnik in Iztok Tomazin sta 23. julija v severni steni Škrlatice kot prva ponovila Nove čase. Prva dva raztežaja sta zelo krušljiva, drugi pa je tudi najtežji v vsej smeri. Ravnik je ta del najprej opremil s klini, se vrnil in raztežaj ponovil prosto. Ocena prvih plezalcev (Knez, Karo, Jeglič) je morda nekoliko nizka (predlagali so VII-/VI), tako, da je po besedah Ravnika in Tomazina realnejša VII/VI. Za celotno steno sta potrebovala 9 ur.
Ravnik je nato 31. julija plezal z Matjažem Ravhekarjem. V Travniku sta začela po Črnem biseru, potem pa v drugem delu izplezala po Varianti. Plezala sta prosto (VI+). Potem je Ravnik ponovno s Tomazinom obiskal Triglavsko steno. V Mici sta 6. t. m. kot druga naveza ponovila Steber Franca Jožefa. Razen zadnjega raztežaja, ki pa bo ob primernem varovanju tudi ponovljen prosto, sta vse ostalo plezala prosto in težave ocenila VII/VI+, nekajkrat pa A1 v zadnjem težjem raztežaju. Druga ponovitev Stebra Franca Jožefa je trajala 8 ur.
Če kar ostanemo v Triglavu, potem je bil istega dne v neposredni bližini opravljen še en dober vzpon. Smer Kunaver-Drašler v Sfingi je Katja Kozin v navezi s Tomažem Willenpartom ponovila prosto na pogled (VII+/VII- ). To je bil za Ines Božič drug takšen ženski vzpon te slavne smeri v Triglavu.
Samo dan za tem vzponom sta v Mangrtu plezali Betka Galičič in Ksenija Lenarčič. Prosto sta ponovili Meč (VI+), ki tudi sicer nima veliko obiska. Seveda je to prva ženska ponovitev.
V SV steni Jerebice sta Smer izgubljenih idealov, ki sta jo pred šestimi leti splezala Peter Podgornik in Igor Škamperle, šele sedaj prva ponovila Darko Podgornik in Aleš Bjelčevič. Podgornik je vso smer plezal prosto (tehničnemu delu sredi stene sta se izognila po levi strani) do stika z Matijevem stebrom, kjer si je enkrat pomagal s klinom. Za celoten vzpon (VI+ , A0, 400 m) sta potrebovala 10 ur.
Solidnih vzponov pa ne manjka tudi drugje. V Centralnih Alpah okoli Mont Blanca sta bila opravljena dva. Davo Karničar je 31. julija zapustil greben Flames de Piere in se spustil v vznožje Bonattijevega stebra. Do vrha Petit Druja je nato potreboval 5 ur. To je druga solo ponovitev najznamenitejše smeri v Druju.
V Grandes Jorasses pa sta plezala Janez Benkovič in Matjaž Wiegele. Walkerjev steber sta ponovila 26. in 27. julija v 20 urah. Bivak sta si morala urediti pod znanim rdečim kaminom, naslednji dan pa ju je vse do vrha spremljalo neurje. Benkovič je tako Eigerju in Matterhornu dodal še zadnjega od »treh problemov«.

TOMO ČESEN

10 + 10 najboljših
Znani ameriški mesečnik Backpacker je objavil seznam deset »največjih« alpinistov vseh časov in še desetih »vidnih«.
Albert F. Mummery, Willo Welzenbach, Riccardo Cassin, Eric Shipton, Hermann Buhl, Gaston Rebuffat, Walter Bonatti, Christian Bonington, Renato Casarotto in Reinhold Messner. (Šest od njih je že mrtvih, le Rebuffat pa je umrl naravne smrti.)
Jerzy Kukuczka, Wojciech Kurtyka, Jeff Lowe, John Roskelley, Doug Scott, Jean-Marc Bovin, Christophe Profit, Erhard Loretan, Jean Troillet in Greg Child pa so v drugem seznamu.
Dvajseterica iz osmih dežel torej, 4 Britanci, 4 Italijani, 3 Francozi, 2 iz ZDA, Poljske, Švice ter po 1 iz Avstrije, Avstralije in ZRN.
Nemogoče je seveda misliti, da bi opazili koga v Jugoslaviji, saj že tako sprašujejo »Kje pa je to?«, ko nanese pogovor na dosežke naših v Himalàji, Patagoniji, Alpah, pa še kje. Preseneča tudi dejstvo, da ni vmes nikogar z Japonske ... Seveda pa je tudi res, da je 10, pa tudi 20 mest zelo težko dovolj »raztegniti«; sicer pa bi isto (ali pa celo z večjo kritičnostjo) lahko zapisali ob seznamu tridesetih, ki ga je na osnovi ankete pripravila francoska revija Vertical. In končno, če bi podobne sezname pripravili pri nas, bi bili bolj objektivni?

FRANCI SAVENC

Odšli v Yosemite
Iz Zagreba je 3. t.m. odpotovala v ZDA četverica - Boris Čujič in Slavica Stojakovič ter Srečko Meič in Dragan Rogič.
Pred tem pa so plezali tudi v domačih stenah. Čujič je na pogled ponovil (Piljičevo) Depresijo in vzpon ocenil VII, VII+. Opravil je tudi l. P Matkovičeve smeri Black Boy (VII+) itd., vse na Marjanu. Stojakovičeva pa je ponovila Salvatore (VII-) v Omišu, kjer je njen partner na pogled ponovil smer Dobri in mrtvi (l.V Matkovič, VIII-) ter jo ocenil VII. Ob tem pa je preplezal še novo smer Kanava in jo ocenil VII, 25 m.

V Treh srcih je bila prva uspešna Petra Vencelj
Pred odhodom v ZDA je 21-letna Kranjčanka dobro pripravljena - Novi devetki na Črnem Kalu in pri Železnikih
KRANJ — Pred približno tremi meseci so naša dekleta prvič splezala smer s težavami nad osmo stopnjo. Nuši Romih, ki je takrat uspela v Mozartovih kroglicah (VIII+), so sledile še Petra Vencelj, Jelka Tajnik in Marija Štremfelj. Nekaj časa za tem je bilo krajše zatišje, zdaj pa ponovno lahko poročamo o novem dosežku.

Za smer Tri srca v Dolžanovi soteski velja nekaj podobnega kot za Mozartove kroglice. Lani ob tem času je imela ta smer šele štiri vzpone in takrat niti približno ni kazalo, da bi jo ponovila tudi kakšna ženska (mislim na naše plezalke). Vendar pa se v letu dni lahko marsikaj spremeni - Tri srca (VIII+) zdaj imajo žensko ponovitev. Prva jo je 10. t. m. splezala Petra Vencelj, 21-letna plezalka iz Kranja, sicer pa članica AO Železničar-Ljubljana. Obe smeri imata zapisano enako oceno, vendar večina tistih, ki so plezali obe, menijo, da so Tri srca vendarle za malenkost težja. Tako je treba reči, da je sedaj najboljši dosežek ženskega prostega plezanja v rokah Petre Vencelj. Vsekakor zelo dober obet pred njenim skorajšnjim odhodom v ZDA.
Iz Dolžanove soteske pa je še nekaj svežih novic. Šesti vzpon v Hofmanu (IX/IX+) je 5. t. m. opravil Dorian Šuc. Dva dni za tem je splezal še smer Proces (IX-). To je sedaj tretji vzpon. Direktno smer (IX) je kot peti plezalec zmogel Marko Lukič. Samo Gostič je splezal Soleo, Andrej Kokalj pa Mozartove in Tri srca.
Uroš Grilc je na Črnem Kalu prosto ponovil smer, ki je bila že opremljena in je potekala v steni za stolpom, nasproti lahki smeri, ki vodi na stolp. Grilc jo je imenoval Legalise, ocenil pa z IX. Vzpon je opravil 8. t. m.
V manjši steni Pod Sušo pri Železnikih pa je Franci Jensterle uspešno preplezal Bolečinco, ki je visoka kakšnih 20 metrov. Ocena je prav tako IX.
V Beli nad Vipavo naj omenimo ponovitev smeri Džuli Šviga (VIII+/ IX-), ki jo je opravil Franci Jensterle, ter smer Solidarnost (VIII), katero je preplezal Uroš Grilc.
V avstrijskem Finkensteinu je nekaj vzponov osme stopnje opravil Sašo Prosenjak. Poleg vzponov na pogled v smereh sedme stopnje je ponovil Can Can (VIII), Fizlaus (VIII-) in Aufnahmsprufung (VIII-).
Iztok Tomazin pa je plezal na Tulovih gredah. V naj višjem stolpu je z Martino Zupančič preplezal novo smer Zarja (VII+/VIII-, 60 m), ponovil pa je tudi Osmico (VIII, 20 m).

TOMO ČESEN

Naša plezalca v zahtevnih stenah Ak-Su
Darko Podgornik in Jože Šerbec sta preplezala tri prvenstvene smeri

KRANJ - Darko Podgornik in Jože Šerbec sta se iz Sovjetske zveze vrnila pred kratkim. Bila sta člana odprave Pamir-Alaj 88, ki jo je v okviru izmenjave s SZ organiziralo PD Novi Sad. Obisk je veljal skupini 5217 metrov visokega Ak-Suja, ki med sovjetskimi alpinisti velja za enega med najzahtevnejšimi področji sovjetskih gora. Divje stene in nestabilno vreme dajejo vzponom v tem delu veliko vrednost. Podgornik in Šerbec sta 5. julija v vzponu splezala Tolminski kuloar. Stena je visoka 500 metrov, vzpon pa sta ocenila IV, 80/50-60 stopinj. Sestopila sta kar po sosednjem ozebniku (Novosadski kuloar, 45 do 55 stopinj). čez dva dni pa sta v srednjem delu stene splezala 600 metrov visoko Slovensko smer z oceno V+, 70 do 85 stopinj/50 do 65 stopinj. Plezala sta 7 ur. Najtežji del smeri je prav na vrhu, predstavlja pa ga okoli 150 metrov visoki ledeni slap, ki po težavah spominja na našega Luciferja.
Vse tri smeri so v precej obsežni steni Ak-Suja, vendar je glavni in seveda najmarkantnejši del stene povsem na desni strani, kjer je stena visoka 1500 metrov. V tem delu je trenutno splezanih šest smeri.
Za konec sta oba poskušala še ponoviti normalno smer na Ak-Su. Po bivaku na 4700 metrih sta zaradi snežnega meteža obrnila in se vrnila.
Omenjeno področje so naši alpinisti obiskali šele prvič, vsekakor pa so stene, kjer je že vse polno nesplezanih ozebnikov najrazličnejših težav, vredno obiska.

TOMO ČESEN.

Sprint na vrh
Francoz Pierre Lestas je dosegel nov rekord za vzpon na najvišji evropski vrh - na Mont Blanc (4807 m). Za tek na vrh je potreboval 4:25:00 ure. Po komaj dveh urah se je odpravil v dolino, kar pomeni, da je za vso pot potreboval samo polovico časa, kolikor ga potrebujejo alpinisti in planinci med normalno hojo na vrh. Podvig Lestasa ni presenečenje, saj je kot oficir gorske reševalne službe v rednem treningu.

ALPINISTIČNE NOVICE

Prečili so navzdol
Redžep Grabus, Avdo Malovič in Slobodan Žalica so 1. in 2. julija prečili JV steno Velikega kuka na Čvrsnici. Steno, katere višino sta Brezovečki in Draman leta 1939 ob prvem vzponu ocenila na 1350 m, sta prva prečila avgusta 1978 Rašid Mulahusič in Faruk Zahirovič od spodaj navzgor. Na enak način, le da so izplezali po stebru (smeri Brezovečki - Dragman), so jo prvi ponovili kamniški alpinisti Jenkova, Gladek, Prezelj in Pollak julija 1983. Zadnja (in šele 2.) ponovitev pa je bila opravljena od zgoraj navzdol, za kar je trojka potrebovala 17 ur. Seveda pa vsega niso zmogli plezaje, bilo je tudi 14 spustov z vrvjo, skoraj 400 m skupno. Pravijo, da jih je fascinirala pokrajina, gamsi, flora ...

Največ denarja plezalcem
O delu komisije za alpinizem ni veliko slišati in še tisto, kar ujamemo - največkrat tako po naključju - ni posebno spodbudno. Vendar s tem ni rečeno, da v komisiji nihče ne dela. Ob tem pa se lahko spet vprašamo, zakaj KA o svojem delo tako malo pove.
V poročilu o delu komisije od lanskega decembra do letošnjega julija lahko preberemo, da so veliko časa posvetili problemom športnega plezanja, predvsem pa vprašanju financiranja naših vrhunskih plezalcev na tek-movanjih v tujini. Poudarili so, da tudi večino sredstev, ki jih ima KA, namenijo prav tej športni disciplini, drugo pa porabijo predvsem za izobraževalne akcije.
V tem polletnem obdobju so ustanovili podkomisijo za športno plezanje, ki jo vodi Ajo Slamič, vendar ni nikjer zapisano, kaj natančno naj bi ta organ počel.
Iz poročila je razvidno, da je komisija sklicala sestanek načelnikov slovenskih alpinističnih odsekov, nič natančnega pa, kakšni so sklepi tega srečanja. Na sejah, ki so potekale skupaj z najvišjim organom PZS, so ugotovili, da se je v hiši zelo poznala odsotnost strokovnega delavca, (v KA zdaj imajo strokovnega sodelavca Boruta Lilika, ki nadomešča upokojeno sodelavko, piše v poročilu), drugo vprašanje pa zadeva članstvo v mednarodni zvezi planinskih organizacij (UIAA). Slovenski planinci in seveda tudi alpinisti se vsekakor moramo vključiti vanjo, so sklenili, toda spet smo pred oviro, ki se imenuje pomanjkanje denarja. V poročilu je tudi zapisano, da je za članstvo treba plačati ustrezno pristojbino, hkrati pa je navedeno, da ZTKO kot glavni podpornik za alpinizem namenja letos manj kot polovico načrtovanih sredstev.
In še nekaj splošnega v zvezi s KA. Komisijo sestavljajo alpinisti, ki poleg tega, da hodijo v službo, skrbijo za družine, plezajo ... opravljajo tudi strokovne, administrativne, organizacijske posle v komisiji in torej niso servisna delavnica nekaterim posameznim alpinističnim zvezdnikom. Po drugi strani pa naj se nekatere podkomisije že enkrat dogovorijo, kaj bodo delale, česa ne bodo in kaj so sposobne, če pa niso sposobne, naj to povedo. Naloge (ter tudi vodstvene nazive) naj potem prepustijo drugim alpinistom, ki to hočejo in zmorejo.

MATEJ ŠURC

Festival alpinističnega filma v ČSSR
Od 7. do 11. septembra bo v Teplicah nad Matuji v ČSSR 8. festival alpinističnega filma. Prijave sprejemajo še do 25. t.m., vsebovati pa mora kratek opis filma (kratka vsebina, kategorijo - 16, 8, 35 mm, naslov, ali je zvočni) ter seveda avtorjeve podatke. Vse to je do omenjenega datuma potrebno poslati na naslov: Festival horolezeckych filmu, KASS 54957 Teplice nad Matuji, ČSSR.

Ponovila Opium v Široki peči
Eno prvih ponovitev Opiuma (VI/ V) sta 6. t.m. opravila Robi Držan (AO Litostroj) in Dušan Doljak (AO Rašica). Za vzpon sta porabila 4 ure in pol.
Janez in Klemen Primožič sta v Beli peči ponovila Božično smer. V Travniku pa so Varianto splezali Klemen Premrl, Janez Primožič, Janko Meglič in Jože Rozman (vsi AO Tržič).
V Rzeniku sta Centralni steber ponovila Janez Benkovič in Silvo Babič, Benkovič pa je z Darjo Sever ponovil še Perčičev steber v Vežici.

Problemi ekspedicionizma
Bolgarska turistična zveza je v založbi Medicina in fizkultura izdala zanimivo delo o problemih ekspedicionizma. Urednik Boris Marinov, podpredsednik centralnega sveta BTZ, je v njej zbral zapise o najpomembnejših bolgarskih alpinističnih (himalajskih, kavkaških, pamirskih in andskih) pa tudi jamarskih odpravah. Urednikov je uvodnik Znanstveni problemi ekspedicionizma, največ člankov pa obravnava njihovo najuspešnejšo odpravo Everest ’84. Da je knjižica namenjena »ožjemu« krogu, je razvidno iz naklade - le 3000 izvodov so natisnili.

Desetka tudi na otoku
Tudi na dopustu na morju naš najboljši športni plezalec Tadej Slabe (AO Matica, Avventura Trst) ni miroval. Letoval je na otočku Unije. Dobre pol ura hoda od vasice, skoraj ob obali je zapazil kake 15 metrov visoko stenico, kjer je bilo vredno poskusiti. Naštudiral je najtežjo različico, zavrtal je štiri svedrovce in kmalu tudi splezal. Smer je na nekaterih mestih ob straneh tudi omejil, to je označil s črticami, da morebitni ponavljalci (v imenu te smeri) ne bi ubrali lažje variante. Tadej je smer ocenil z 8a (po francoski lestvici) kar ustreza »naši« IX+/X-, pravi pa, da je na teh skalah mogoče speljati vsaj še eno smer približno takšne težavnosti.

M. Š.

90 let hrvaške planinske revije
Hrvaško PD se je že leta 1898 odločilo, da pričnejo z izdajanjem mesečnika Hrvatski planinar. 1. junija istega leta je res že izšla prva številka na 32 straneh in v nakladi 1000 izvodov (bilo pa je le 300 organiziranih planincev!). Z manjšimi prekinitvami (1915-21 in 1945-48)se tradicija nadaljuje. Naše planine, kot so glasilo hrvaških planincev poimenovali ob vnovični oživitvi l.1949, imajo torej tudi že 40-letnico.
V preteklih 90 letih je torej izšlo 80 letnikov, polovica z naslovom Hrvatski planinar na okoli 8300 straneh in 40 letnikov Naših planina s 12.600 stranmi.
Urednikov pa je bilo le devet: Dragutin Hirc (7 let), Vjekoslav Novotni (6), Josip Pasarič (4), Josip Poljak (9), pa spet Pasarič (3), Ante Cividini (1), Fran Kušan (5), Ivan Rengjeo (5), Petar Lučič-Roki (10) in prof. dr. Željko Poljak, ki uspešno urednikuje že 30. leto.

ID
 

  15.08.1988


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredil: G. Š.


Skica dodana 1. marca 2015

 

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45948

Novosti