Martina Čufar: Biti mama dveh malih nadebudnežev je precej pester šport
Paco raste neverjetno hitro … Tako da so najini pohodi po soncu in svežem zraku (da se izogneva onesnaženju v chamonijski dolini greva vsaj na 1400 m!) tudi dober trening zame, saj se kar pozna če grem z njim navezanim pred sabo v šalu ali brez.
Med Tommyjevimi zimskimi počitnicami, smo za dva tedna pobegnili iz s turisti obleganega Chamonixa, Tommy je smuči zamenjal za kolo, in šli v Buoux, v že kar »naš« gite Les Borys. Joj kako fajn je bilo po dveh mesecih prijeti za skalo! Pa čeprav je bil čas v plezališču omejen na 2-3h. Prej sem plezala le na umetnih stenah, kar ni bilo najbolje za povratek po porodu, sploh je umetna stena hitro preveč za trebušne »nemišice«. A sem bila pridna in vse počela postopoma, šla na 8 terapij za krepitev mišic medeničnega dna (kar je v Franciji na napotnico in zastonj), tako da sem po mesecu počasi začela plezati na previsu in v Buoux nisem prišla čisto brez forme. Prve dni me je sicer ful navijalo, a potem sem kmalu dobila nazaj dobre plezalne občutke in 11. februarja, točno za Pacova dva meseca preplezala prvo 8a v Lourmarinu, Katsumi fait de la resi … (plezališče je sicer prepovedano, a tolerirano, ker pa je z otroki zelo priročno, 
smo bili kar nekajkrat tam). Tej sta sledili še dve Playboy in Vrai con pelerin, čisto malo pa je zmanjkalo za Complex d'Icar v Buouxu, sicer 7c, a popolnoma »antimartina« stil, tako da projekt ostaja.
Tommy je dobil svoj prvi pelzalni pas, a ne za plezanje. V plezališču Lourmarin sva mu z Nicotom naredila mega gugalnice!
Ne vem sicer, kdaj se bomo spet zorganizirali za plezanje v skali, tako da bo zdaj nekaj časa na programu spet umetna stena. Priznam, po sončni Provansi se je bilo težko zmotivirati za umetne oprimke, a na srečo imamo na 1500 m prijetno plezališče Bionnassay, kamor dostopiš s smučmi in lahko plezaš v kratkih rokavih, tudi, ko je v dolini zjutraj -15 stopinj. Temperaturni obrat je tem primeru zelo dobrodošel, a na žalost ima tudi slabo stran: ko je vreme dolgo časa lepo je zrak v dolini med najbolj onesnaženimi v Franciji (izpušni plini tovornjakov, avtomobilov vseh turistov ter kurjava, večinoma kaminov). Zaradi inverzije vse ostane v dolini, meglica je zelo dobro vidna, ko smučaš na visokogorskih smučiščih. Onesnaženje je povezano z veliko obolenj dihal pri otrocih … tudi Paco je to že občutil, pri treh tednih, ko je zbolel za bronhiolitisom … v tistem obdobju je bila količina delcev v zraku dva tedna v rdečih številkah! Tako da smo na žalost veseli, ko je vreme slabo, saj je zrak veliko boljši, ko ga očisti dež, sneg ali veter.
Martina Čufar