Delo - Maja Prijatelj Videmšek: ... ne ponujamo vam ničesar
Mreža avstrijskih planinskih vasi ponuja mehki turizem kot nasprotje množičnemu.
|
Informacije na enem mestu
Na spletni strani Bergsteigerdoerfer.at so v nemščini in angleščini predstavljene ter s fotografskim gradivom podložene vse avstrijske planinske vasi. Podatki obsegajo osnovne informacije o vaseh, napotke za dostop do njih in možnosti premikanja po okolici z javnim prevozom, seznam turističnih nastanitev in koordinate planinskih koč, imena gorskih verig in najpomembnejših vrhov, posebnosti in zgodovino krajev (varovana območja narave, označene pohodniške poti), ponudbo poletnih in zimskih dejavnosti ter druge pomembne naslove.
|
Navzven zaspane trnuljčice, ugnezdene v ozkih dolinah, ki jih obdajajo strma pobočja pašnikov, travnikov in gora, so vasice v avstrijskih Alpah videti, kakor da bi se čas v njih ustavil pred kakšnimi 150 leti. A prav to – za koga pomanjkljivost – so spremenile v svojo prednost in k sebi vabijo tiste, ki želijo vsaj ob koncu tedna ubežati bitki s časom.
Ginzling, Mallnitz, Vent, Lunz am See, Reichenau an der Rax je peterica od več kot dvajsetih vasi, vključenih v projekt avstrijskih planinskih vasi. Zavestno so se odrekle množičnemu turizmu in za scenografijo ponudbe raje izbrale naravne danosti ter jim dodale nove trajnostne turistične vsebine, ki tudi njihovim prebivalcem omogočajo kakovostno življenje in socialno varnost. Projekt je nastal na pobudo Avstrijske planinske zveze (OeaV), ki je v naši severni sosedi eden najpomembnejših dejavnikov razvoja turizma v alpskem prostoru in si nenehno prizadeva, da bi pri razvoju gorskih območij bolj dajali prednost kakovostnemu turizmu pred množičnim.
Planinske vasi turistične aktivnosti ponujajo pozimi in poleti. Zimska klasika je še vedno turna smuka. Pri turistih iz mest, ki ne znajo tako dobro smučati, so priljubljeni krpljanje, tek na smučeh in sankanje. Poleti so vasi izhodišča za pohodništvo, športno in alpinistično plezanje, samostojno ali z gorskimi vodniki. Za tiste, ki se v naravi bolje počutijo v družbi, pa ponujajo različne programe z vodenimi spremstvi in tečaje.
»V Avstrijski planinski zvezi smo se naveličali nenehnega nasprotovanja novim gradbenim projektom, zlasti v zimskem turizmu, zato smo se odločili za aktiven pristop k razvoju gorskega turizma, kakršnega je imela zveza ob svojih začetkih, saj je spodbudila razvoj turizma v gorah,« je pojasnil njen predstavnik Roland Kals, odgovoren za projekt planinskih vasi. S koordinatorico projekta Christino Schwann se je na povabilo Planinske zveze Slovenije pred kratkim mudil v Ljubljani, kjer sta planinske vasi predstavila kot primer dobre prakse trajnostnega razvoja v alpskem prostoru.
Majhni, avtentični kraji
V kontrast velikim alpskim središčem, v katerih na leto ustvarijo tudi milijon prenočitev, in tehnično intenzivnemu turizmu so postavili »majhne, avtentične kraje«, s skoraj nedotaknjenim gorskim svetom, ki so pogosto le lučaj od prvih, tako rekoč na drugi strani gora. Leta 2008 so dobili tudi finančno podporo avstrijskega zveznega ministrstva za kmetijstvo, vode in okolje in v projekt vključili pilotno vas Ginzling v osrčju Ziljskih Alp. Zaselek so že pred 150 leti posvojili pionirji alpinizma, o njem pisali navdušena poročila, ta so pritegnila nove goste z vrvjo in cepinom, in tako je zrasel v vas.
Planinske vasi so razporejene po vsej Avstriji, saj so bili snovalci projekta pozorni, da je v vsaki zvezni deželi z Alpami vsaj ena. Seveda kar vsaka vas ob vznožju Alp še ne more postati planinska. Glavni kriterij za vključitev v mrežo je čim bolj prvinska naravna in kulturna pokrajina ter njuna enovitost. »Lahko bi rekli, da gre za nostalgičen pogled na svet, kot je bil včeraj, ampak v pozitivnem pomenu. Igramo in spogledujemo se z zgodovinskimi zaslugami alpinizma in Avstrijske planinske zveze iz časa velikih imen alpinizma, ki so prva osvajala vrhove in ustvarila mit o alpinizmu,« je dejal Kals. »Seveda je jasno, da časa ne moremo ustaviti, tega si niti ne želimo. Želimo le nakazati smer razvoja turizma, za katero so se v določenem kraju odločili.«
Dandanes je težko opredeliti pojem vas, a so se avtorji projekta temu izognili s pragmatičnim pristopom. Določili so, da občina, v kateri vas leži, ne sme imeti več kot 2500 prebivalcev, hkrati pa mora biti razlika med najnižjo in najvišjo točko v občini vsaj tisoč metrov. Ker ta kriterij izpolnjuje okoli tisoč avstrijskih občin, so uvedli še dodatne, izključitvene kriterije. »Če kateri od njih nastopi, vas ne more postati planinska ali, še slabše, iz mreže je izključena,« je dejal Kals. Izključitvenih kriterijev je veliko, glavni pa so: ali vas leži ob zelo prometni cesti, ali do nje v bližini vodijo večji sistemi žičnic, ali je v kraju večji hotelski kompleks (hotel ne sme imeti več kot sto postelj), ali so klasično dostopni vrhovi v bližini vasi opremljeni z žičnico, ali je v bližini vasi večja industrijska ali obrtna cona in ali v kraju sploh obstaja kakšna turistična infrastruktura. Po besedah Kalsa se namreč zgodi tudi, da turizem iz kakšnega kraja povsem izgine, z denarjem, ki ga ima mreža na voljo, pa ga ne morejo zagnati z ničle.
Poleg izključitvenih morajo vasi izpolnjevati še obvezne in ciljne kriterije. S prvimi se ocenjujejo danosti, ki že obstajajo, ali bodo v kratkem izpolnjene, pri ciljnih kriterijih pa gre za posebnost posamezne vasi, pri čemer se te same odločijo, kaj bodo poudarile. Planinska vas Malta na primer slovi kot meka lednega plezanja, Villgratental zagotavlja najboljšo turno smuko, Steinbach ob Atterskem jezeru kombinacijo gorskih in vodnih športov. Kriteriji se uporabljajo tako pri obravnavi vloge vasi, ki želijo postati planinske, kakor za preverjanje upoštevanja kriterijev vasi, ki to že so.
Planinska vas mora tudi z urbanističnega vidika ustrezati tipični predstavi gorske vasi, ki si jo običajno rišemo s cerkvijo, vaško gostilno in hišami v lokalnem gradbenem slogu. V tem pogledu je najbolj značilna vas Vent v tirolski dolini Őtztal na nadmorski višini 1900 metrov, katere prebivalci so se že leta 1980 zavestno odrekli množičnemu turizmu.
Pomemben dejavnik turizma sta kmečka kultura in kmetijstvo, ki je tudi bistveni element trženja regionalnih izdelkov. V prihodnosti ga nameravajo planinske vasi še okrepiti, saj se bodo povezale s projektom avstrijske, nemške in južnotirolske planinske zveze Okus gora (So schmecken die Berge), v okviru katerega bodo lokalno pridelana živila ponujale v avstrijskih planinskih kočah.
Kdaj slovenske planinske vasi?
Avstrijske občine si po besedah Schwannove močno prizadevajo za vključitev v mrežo planinskih vasi. Ko se to zgodi, podpis sporazuma o sodelovanju in deklaracije, v kateri so navedeni cilji in zahteve, ki jih morata izpolniti obe strani, praznuje cela vas. »To odraža ponos vasi in njihovih prebivalcev, da jim uspe preživeti tam, kjer življenje ni lahko, in da to, kar imajo, z veseljem pokažejo tistim, ki k njim pridejo preživljat počitnice,« je povedala Christina Schwann.
Projekt se je že prelil v italijansko regijo Belluno, kjer v mreži delujejo vasi v dolini Val di Zoldo, Avstrijska planinska zveza pa želi v sodelovanju z nemško vanjo integrirati tudi hribovske vasi na Bavarskem. Sloveniji najbližje so planinske vasice v občini Sele na avstrijskem Koroškem. Ali lahko v kratkem pričakujemo tudi kakšno »pravo« slovensko planinsko vas, smo povprašali pri Planinski zvezi Slovenije.
Odgovorili so, da mora imeti odločilno vlogo pri izvedbi projekta lokalna skupnost, ki je nosilka razvoja posameznega območja v okviru projekta, a bodo ob izrazitvi interesa posameznih območij opravili informativne pogovore v okviru ministrstev, ki bi bila lahko pristojna za sodelovanje v njem, ter z vodstvi lokalnih skupnosti, v katera spadajo zainteresirana območja. »Če bomo ugotovili, da je zanimanje za sodelovanje v projektu z vseh strani dovolj zaznavno, vsekakor želimo prispevati svoj delež k temu, da bi projekt vsaj pilotno izvedli tudi v Sloveniji,« so zapisali.