Te dni je minilo 5 let, od mojega ponovnega rojstva. Tako pravim sama, ko se spominjam dogodka, ko sem ostala kar nenadoma ...
Prijateljica, ki me dobro pozna, me je povabila, da gremo spet na planino … Oj, kako je to vse hitro urejeno in vse pripravljeno. Čeprav je bilo popoldan, smo šli z Raka proti Veliki planini, vsi veseli, da smo spet na tem terenu. Veje so se sklanjale pod snežno odejo, a po cesti se je kar dobro hodilo, seveda z derezami, saj je bila na več mestih poledenela in spolzka. Na Ravneh je bila čudovita zimska idila. Napredujemo naprej proti Marjaninim njivam. Mladina nas prehiteva in zavija proti Gojški planini. Gazijo na čisto, udira se do kolen.
V snežno belem oklepu Velike planine
korak in srce skoraj zastaneta…
Močna volja in pomoč prijateljev…
Ponovno rojstvo! |
Kakšen mir, z neba padajo snežinke na debelo snežno odejo. Veter veje in jih podi, nam pa se v kočo mudi. Oj, kako je zamedena. Najprej se odmeče vhod, potem do drvarnice … Celico bom odmetala jutri, ko bo svetleje …
Zunaj -10, v koči -13 stopinj, a ko so zakuri, se kmalu segreje in večerjamo v prijetnem vzdušju. Celica se je hitro spraznila zaradi mraza in tudi pri svečah klepetati in obujati spomine na dogajanja v gorah in doma je zanimivo. Veter poje okrog koče, mi pa smo na toplem.
Jutro je božansko! Veter je spet nanesel obilo snega in odmetavamo ga ponovno. Tudi na celici na strehi ga je preko 70 cm in kar nekaj časa traja, da ga odmečem. Sonce boža zasneženo planino. Veliko snega je naneslo tudi v lopo, saj je bil hud veter.
Veliko pohodnikov in smučarjev gre v višave. Tudi ratrak jih je nekaj odpeljal, ti so na boljšem, ker jim ni treba gaziti visokega snega. Ja,vsak po svoje si organizira in pomaga, tako je to.
Dopoldan hitro mine, po kosilu in klepetu, počasi odrinemo v dolino. Prebijamo se preko zametov, a ko pridemo na cesto je super. Ratrak je poteptal in gre lažje. Na Ravneh ravno plužijo s Kisovca proti Raku. Podričamo se malo po cesti, veseli kot otroci. Naša psička nas začudena opazuje in ji ni nič jasno. A tudi ona si rada privošči snežno kopel v novo zapadlem snegu.
Razgledi so čudoviti!
Na naši Planini je vedno lepo, hvala prijateljem, ki so me popeljali v višave, obujali spomine in pomagali pri odmetavanju snega. Upam, da se kmalu spet kaj srečamo in gremo na kakšno pot.
Pa srečno!
Helena Plahuta