Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Mogočna manifestacija na Stolu

Železar: Enotedenska zamuda zapisa o letošnjem desetem spominskem pohodu na Stol, ki je posvečen boju Cankarjeve čete z okupatorjem pod samim vrhom Stola ...

in padlemu prvoborcu Jožetu Kodru, 20. februarja 1942, naj ne izzveni kot podcenjevanje te edinstvene in resnično množične planinsko-politične manifestacije, temveč kot možnost, da temu dogodku posvetimo nekoliko več pozornosti.

V kratkih besedah bi lahko rekli, da je bil letošnji pohod, ki ga že tradicionalno organizira občinski odbor ZZB NOV Jesenice v sodelovanju z alpinističnim odsekom, gorskimi reševalci in PD Javornik — Koroška Bela in PD Radovljica, odlično organiziran, z maksimalnimi preventivno — varnostnimi ukrepi, ki so jih izvajali gorski reševalci in alpinisti.
Oba dneva, 22. in 23. februarja se je pohoda udeležilo okrog 2.500 planincev, tabornikov, pripadnikov JLA in teritorialnih enot, nekdanjih borcev in aktivistov in drugih občanov iz vse Slovenije in celo iz zamejstva. Med udeleženci so bili, poleg nekaterih borcev, ki so se udeležili boja na Stolu pred 33 leti, tudi predsednik skupščine SRS Marjan Brecelj, član predsedstva SRS Tone Bole in predsednik PZS Miha Potočnik, ki je imel na krajši slovesnosti v nedeljo 23. februarja govor, katerega v nadaljevanju sestavka v celoti objavljamo. To je bila tudi prva večja, glede na zahtevnost, pa tudi najbolj množična manifestacija ob 30-letnici osvoboditve naše domovine. Vsekakor pa ima zimski spominski pohod na Stol svojstven značaj, saj vsebuje vrsto vrednot in elementov od moralno etičnih do rekreacijsko vzgojnih.

Vse, ki so izražali bojazen za množični pohod na Stol v takem letnem času, je demantirala letošnja udeležba. Kljub na nekaterih mestih izredno zaledeneli poti, se je pohod končal brez nezgod, če ne upoštevamo manjših prask in pri nekaterih, predvsem neubogljivih, spomine na zadnjici. Preventivni pozivi organizatorjev prek sredstev javnega obveščanja, glede opreme in kondicijske pripravljenosti udeležencev, so imeli velik učinek. Vsaj večina udeležencev se je držala teh navodil, seveda pa je bilo med njimi tudi nekaj takih, ki niso bili primerno opremljeni (čevlji, palice), nekaterim pa so gorski reševalci celo zabranili pohod zaradi neprimerne opremljenosti. Pri tem pa so izredno pomembno vlogo odigrali gorski reševalci in alpinisti, ki so nekatera mesta zavarovali z vrvmi in bedeli nad varnim pohodom.

Pohod je vsestransko uspel, k čemer je prispevalo tudi izredno lepo, sončno vreme. Že dovolj zgodaj pa morajo organizatorji računati na naslednji pohod, ki bo najmanj tako, če ne še bolj množičen.
Kakor smo že omenili, je bila v nedeljo 23. februarja ob spominski plošči padlega prvoborca Jožeta Kodra krajša spominska svečanost, na kateri je govoril predsednik Planinske zveze Slovenije Miha Potočnik, ki je ob tej priliki dejal:

Govor Miha Potočnika
»Ob letošnjem desetem, torej že prvem jubilejnem spominskem pohodu na Stol, se spominjamo prenekaterih važnih obletnic in dogodkov. Predvsem se ob vsakem pohodu na Stol se spominjamo velike bitke, 20.2. 1942, to je pred 33 leti pod Stolom in padlega partizanskega junaka Jožeta Kodra. To je večen spomin in opomin tu na najvišjem vrhu naših Karavank. Dolžni smo vso zahvalo in priznanje pobudnikom in organizatorjem, da je ta pohod postal tako množičen, zanimiv in priljubljen ter sedaj že tradicionalen!

Kakor veste, je slovenska planinska organizacija — SPD — nastala leta 1893 zato, da bi v upravičenem narodnem odporu proti velikogermanskemu potujčevanju »ohranili slovensko lice slovenskim goram«. Sklep o tem so sprejeli »Piparji« že 3. julija 1892 ob svojem prvem večjem gorskem vzponu prav tu na Stolu! Pred dvema letoma smo praznovali že osemdesetletnico te patriotične in družbeno pomembne organizacije. Pri tej priliki pa se spominjamo tudi 80- letnice ene najstarejših podružnic - SPD - Radovljica, ki je tukaj pod nami naš najbližji sosed in skrbi med drugim tudi za Valvasorjev dom. Koncem leta 1974 je v Sloveniji delovalo 130 društev, povezanih v PZS, z okroglo 88.000 člani, natančno 87.776 članov, od tega 46.593 odraslih, 16.688 mladincev in 24.495 pionirjev oziroma skupaj mladih pod 24 let starosti 41.183 ali domalega polovica vsega članstva). V spominske knjige v 165 oskrbovanih planinskih postojankah (domovi, ko če, zavetišča, bivaki) v slovenskih gorah se je lansko leto vpisalo prvič v zgodovini slovenskega planinstva čez en milijon obiskovalcev ali natančno 1.083.174, to je že 116.387 več kot leto preje. Večina obiskovalcev je bilo domačinov — Jugoslovanov, tujcev pa 43.044, od tega največ iz Avstrije (13.809), Italije (11.792) in Zahodne Nemčije (9.160). Sledijo Nizozemci, Angleži itd. Obiskovalci so bili tudi iz daljnih dežel: ZDA (726), Kanade (161), SSSR (116), Finske (43), Turčije (39), Avstralije (36), Irske (20), Brazilije (12), Argentine (10), Japonske (5), Južne Afrike (2), itd.

Danes se spominjamo tudi dogodka, ko je bila pred 65 leti tukaj na Malem Stolu otvoritev prve — Prešernove koče. Letos praznujemo že 30- letnico naše nacionalne in socialne osvoboditve, ko smo v zmagovitem pohodu narodnoosvobodilne vojske, divizij in brigad JL A in naših partizanskih odredov dokončno pregnali iz vseh krajev naše ožje in širše domovine nacistične in fašistične okupatorje - tudi iz Slovenskega Primorja, Trsta, Gorice, Slovenske Benečije in iz Koroške: iz Celovca, Velikovca, Podjune, Roža in Ziljske doline. Žal so ti kraji in njihovi slovenski ljudje po taktiziranju zaveznikov, s katerimi smo se vso vojno požrtvovalno in zvesto borili z ramo ob rami, zaradi njihovih političnih ter strateških računov, ostali v mejah sosednjih držav. Pogodbe, ki so bile sklenjene s sosedi, se še danes ne izpolnjujejo in Slovenci ter Hrvatje izven naših meja še ne uživajo v njih določenih in mednarodno zagotovljenih pravic. Nasprotno, narašča zatiranje in preganjanje. Stalno so ogroženi v svojem obstoju, miru in varnosti. Skrunijo se partizanski grobovi in spomeniki, trgajo in uničujejo se na avtohtoni slovenski zemlji slovenski napisi, proglaša se heimatdienstovsko popolno uničevanje in izginotje slovenskega življa na Koroškem, sabotira se državna pogodba, dovoljuje se zbiranje in delovanje Jugoslaviji sovražnih nacističnih in ustaško-terorističnih elementov, ne vračajo se med vojno naropani arhivi in kulturne dobrine, ne popravljajo se nacistične in fašistične krivice. Tu na Karavankah in pod njimi — na južni in na severni strani — je med NOB preteklo mnogo krvi in solza v neizprosnem boju proti nacističnemu okupatorju in njegovem zločinskem terorju. Tu so povsod raztreseni grobovi partizanskih borcev, talcev, žrtev zverinskih mučenj, z giljotino na Dunaju obglavljenih Selanov, tu so pogorišča mirnih domov, tu so zaporniki in mučenci iz koncentracijskih taborišč, tu so tudi še žive priče in spomini. Tega ni mogoče pozabiti in tudi nikoli ne bo pozabljeno. Vse te žrtve in grobovi so odločilno pripomogli tudi k osvoboditvi Avstrije in k vzpostavitvi njene sedanje države. Morda smo kar preveč naivno sprejeli tezo o »Avstriji kot prvi žrtvi nacizma«, v prvih povojnih letih baje demokratično očiščeni vsega hitlerjevskega, himmlerjevskega, goebelsovskega — pa tudi kučerovskega, rainerjevskega, globočnikovskega in podobnega plevela. Obstoje še dokazi, priče, dokumenti in filmi o tem, kako je Avstrija v letu 1938 v množičnem navdušenju in opijanjem ekstazi in evforiji sprejemala svojega »osvoboditelja« in rojaka Hitlerja ter njegove čete, pa tudi njegovo politično misel in metode »dela«. Ti zli duhovi še sedaj strašijo po Koroški in se povampirjajo ter nekaznovano opravljajo svoj črni posel. Mi smo za prijateljstvo, dobro sosedstvo in pošteno sodelovanje z Avstrijo, toda očiščeno fašizma in raznih mračnih sil preteklosti. Ob 30- letnici osvoboditve pa je treba povedati in pred mladimi ponoviti tudi to zgodovinsko resnico: V Sloveniji, na Gorenjskem in na Štajerskem in pozneje tudi na Primorskem so bili glavni in skoraj izključni nosilci nacističnega nasilja, terorja in gestapovskega zločinstva — ne Nemci iz Rajha — temveč Avstrijci, posebej še koroški in štajerski nacisti kot glavni »izvedenci« in »specialisti«, za slovensko vprašanje in za—»most na Adrijo«. Ti se še danes nemoteno sprehajajo kot vsega spoštovanja vredni državljani pa tudi celo voljeni državni in politični funkcionarji, tako zares nadvse »demokratične« Avstrije, predvsem po Koroškem. Tu žive še morilci, gestapovci, policaji, politični funkcionarji, člani prekega »sodišča« z Bleda in Begunj itd. Zahodnonemški kancler Brandt je šel na Poljsko, je tam pokleknil pred spomenik žrtvam nacističnega terorja in vojnega zločinstva in se kleče javno opravičil Poljakom za vse zlo čine nemških ljudi na Poljskem. Še noben povojni avstrijski državnik in politik, razen Komunistične partije Avstrije in posameznih poštenih demokratov, se ni opravičil Jugoslovanom in posebej še Slovencem, ni našel primerne besede za opravičilo in obžalovanje. Nasprotno: »specialisti« in »izvedenci« za slovensko vprašanje na Koroškem, ki jim povsem podlegajo tudi takoimenovani krščanski demokrati, socialni demokrati in germansko zagrizeni liberalci, spet neomejeno gospodarijo po deželi. Avstrija, ki se šteje za demokratično, nevtralno in predvsem pravno državo in njena vlada ne izpolnjuje in ne izvršuje temeljnih določil državne pogodbe. Kje je tu Kelsenova pravna država in ponos Avstrije? Mi smo tu na meji za pravo, pristno, enakopravno in vsestransko sodelovanje, prijateljstvo in dobro sosedstvo. Morda vendarle nismo preveč naivni optimisti, če še vedno računamo s tem, da bodo demokratične in napredne sile v Avstriji in na Koroškem uspele in zmogle premagati reakcionarne duhove šovinistične in nacistične preteklosti. Še vedno upamo v prijateljstvo in sosedsko sožitje. Toda samo pod pogojem, da se strogo spoštujejo pravice slovenske in hrvaške narodne manjšine na Koroškem in da se natančno v vseh določilih in v vseh vidikih izpolni državna pogodba.

Slovenski planinci smo bili vedno pobudniki in graditelji dobrih sosedskih odnosov, odprli smo planinska pota in vrhove na Karavankah tudi za sosedne državljane, posebno tu na Stolu in na Peci. Dali smo pobudo za vsakoletno srečanje planincev treh dežel: Slovenije, Furlanije in Koroške, dali in izdelali smo predlog za »pot prijateljstva«, ki se je že trdno uveljavila med planinci treh sosednih držav, sodelujemo v gorski reševalni službi in alpinizmu, itd. Toda tudi danes tu na Stolu ponavljamo to, kar smo že lani oktobra javno povedali na srečanju v Beljaku: nikoli na račun in v škodo naših rojakov! Nikoli ne bomo pozabili in izdali zgodovine in naukov NOB in njenih tradicij. V tem smislu bomo praznovali slovenski planinci tudi letošnjo 30- letnico osvoboditve. Za take cilje in za to, da se uresničujejo ideje velike oktobrske revolucije in genialnega Lenina ter našega predsednika Tita o pravičnem in miroljubnem svetu brez zatiranja, vojn in nasilja, je tudi padel tu na Stolu delavec in partizan Jože Koder ter z njim še milijon in sedemstotisoč Jugoslovanov. Zato, ker so hoteli živeti pod svobodnim soncem in ker so želeli svobodo za vse zatirane narode in ljudi, pa so raje umrli kot da bi životarili »pod svetlim soncem sužne dnove«. Sicer pa se veselimo svojih delovnih in drugih samoupravnih uspehov.

Jugoslavija je v 30 letih postala iz nekdaj nerazvite, izkoriščene, zatirane ter z narodnostnimi in strankarskimi boji na drobne kose razcepljene države domovina miru, dela in blagostanja. Naš svet je svet miru, prijateljstva in solidarnosti med ljudmi, med narodi in državami. Svet sporazumevanja ter mirne, ustvarjalne graditve še boljšega in pravičnejšega, življenja, sožitja in sodelovanja, svet samoupravnega vladanja in humanizma. Bodimo veseli in srečni, da lahko delamo in živimo v srečni, neodvisni in neuvrščeni socialistični Jugoslaviji in prelepi republiki Sloveniji! Tako nekako smo govorili na dnevu planincev 10. septembra 1972 v Završnici pod Stolom in taka so tudi danes naša sporočila in pozdravi vsem delovnim ljudem naše domovine s Stola!«

Železar, 6. marec 1975

   Železar

 

 06.03.1975

Jlib.si

 

Kategorije:
Novosti POH SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45951

Novosti