120 let Planinskega vestnika / Intervju s Stankom Klinarjem / Gore nad Zadnjo Trento / Ilegalni klub Krpelj / Prokletije ...
Uvodnik: 120 kilogramov
štiri metre v višino. Vladimir Habjan
Najstarejša slovenska revija, ki še izhaja
Zgodba o zgodbi za zgodovino. 120 let Planinskega vestnika. Dušan Škodič
Kaj vse nam lahko povedo stari Planinski vestniki? Dušan Škodič
JULIJSKE ALPE IZ ZGODOVINE
Potovanje krog Triglava. Izjemna pot in izjemen zapis. Ivan Tušek, povzel Marjan Bradeško
INTERVJU
Gora je nad človekom. Stanko Klinar. Jože Mihelič
NAD ZADNJO TRENTO
Gore v senci velikanov. Med Škrbino za Gradom in Jalovcem. Gorazd Gorišek
MISEL
Planinski vestnik, 120 let. Igor Škamperle
KOLUMNA
Zgodba o labodu. Dušan Klenovšek
Z NAMI NA POT
Sončna Brenta. Morda najlepša skupina v Dolomitih. Andrej Mašera
OPISI:
Iz Molvena do koče Pedrotti. Andrej Mašera
Via delle Bocchette Alte. Andrej Mašera
Via delle Bochette Centrali. Andrej Mašera
Cima Tosa. Andrej Mašera
LOŠKA STENA
Najdaljša noč. Zimska tura z nepričakovanim zapletom. Nina Turnšek
ZGODOVINA
Ilegalni planinski klub Krpelj in današnji čas. Ob minuli 90-letnici. Žarko Rovšček
ZAHODNI JULIJCI
Med kozorogi in svizci. Špik Hude police/Cima di Terrarossa. Olga Kolenc
LITERARNI RAZPIS
Jaz grem. Peca ostaja. Vida Voglar
KOLUMNA
Nefretete. Tone Škarja
INTERVJU
Na krilih od Bovca do Bele Krajine. Pogovor z Rudijem Rauchom. Žarko Rovšček
SLOVENSKO-HRVAŠKO PLANINSTVO
Skupaj v gorah. Več kot sto let sodelovanja PZS in HPS. Krunoslav Milas in Alan Čaplar
V DEŽELI ČRNEGA ORLA
Albanski fiasko. Neuspešno v Prokletije. Mojca Stritar Kučuk
MLADINA IN GORE
Tržičani zmagovalci 26. državnega tekmovanja. Sporočilo za javnost, povzel Mire Steinbuch
MINIATURA
Krupa. Reka v kanjonu. Aleš Nosan
VARSTVO NARAVE
O ptičjem limu. Dušan Klenovšek
ZELIŠČA NAŠIH GORA
Hrast (Quercus sp.). Lovro Vehovar
PREZGODNJE SLOVO
Tomaž Planina. Jurij Kunaver, Emil Leon Sekne
NOVICE IZ VERTIKALE
ŠPORTNOPLEZALNE NOVICE
PISMA BRALCEV
PLANINSKA ORGANIZACIJA
TNP
V SPOMIN
Uvodnik: 120 kilogramov
štiri metre v višino
Kdo ve, kako ponosni nase bi bili danes tisti planinci, ki so davnega leta 1895 dobili idejo o posebnem glasilu o gorah in planinski organizaciji, če bi vedeli, da bo februarja leta 2015 praznovalo svojo stodvajsetletnico in tako postala najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja? Lahko jim samo čestitamo. Celo vrsto čestitk ob tem jubileju prejemata tudi uredništvo in Planinska zveza. Prav je, da se o tem izjemno lepem jubileju piše in govori, naj se širi glas o tem, za Slovence in njegovo kulturo gotovo posebnem dogodku.
Ob množici novinarskih vprašanj, ki smo jih v uredništvu prejeli, se bom ustavil pri nekaterih, meni bolj zanimivih. Eden teh so pomembni dogodki, mejniki v življenju Planinskega vestnika. Mejnik je lahko zgodovinski: pred prvo svetovno vojno, med vojnama, po drugi svetovni vojni, po osamosvojitvi Slovenije. Lahko so mejniki obdobja dela posameznih urednikov. Teh jih je bilo v 120 letih zgolj osem, med njimi pa beleži največ letnikov Tine Orel, kar 30, dr. Josip Tominšek pa je bil urednik najdlje časa - kar 32 let, povprečje pa je 15 let na urednika. Mejnik bi na primer lahko bila uvedba barvne tehnike leta 2001; pred tem je revija izhajala v črno-beli tehniki. Eden od mejnikov bi lahko bil tudi format, ki ga je naše uredništvo leta 2010 s približne velikosti današnje revije National Geographic povečalo skorajda na velikosti A4. Nekatere je zanimalo, ob katerih pomembnih dogodkih slovenskega planinstva, vse od postavitve Aljaževega stolpa na vrhu Triglava leta 1895, je bil PV zraven. Pri vseh! Teh je seveda toliko, da niti najodmevnejših v tem skromnem uvodniku enostavno ne moremo povzeti. Še druge je zanimalo, če smo ob jubileju naredili kakšno statistiko. Prav posebej za to je nismo, so pa znani tile podatki: v 120 letih je izšlo več kot 1300 številk na skoraj 60.000 straneh; za PV je pisalo več kot 10.000 različnih avtorjev; napisali so preko 40.000 člankov (sem ne štejemo avtorjev vestičarskih zvrsti, tj. novičk). Pa še tale zanimiv podatek: naš tehnični urednik, ki ima pri roki vseh 120 letnikov, jih je zložil v višino. A veste, koliko merijo? Skoraj 4 metre! Njihova skupna teža pa znaša okoli 120 kilogramov!
Ali v uredništvu še hranimo prvo številko, ki je izšla pred 120 leti? Uredništvo svojih prostorov sicer nima, imajo pa na Planinski zvezi še shranjene vezane letnike vseh dosedanjih izdaj, tudi prvo. Vse stare izdaje boste našli v Narodni univerzitetni knjižnici, v Mestni knjižnici Ljubljana, pa še v kateri drugi. Nekatere je zanimalo, za katere vsebine je največ zanimanja v elektronskem kazalu PV. Žal ne vemo, saj iskalnik tega ne omogoča. Morda bo po nadgradnja spletnega iskalnika lahko dala odgovor tudi na to vprašanje. Upajmo, saj bi to zanimalo tudi nas.
Nekateri so me vprašali, kaj je zame kot odgovornega urednika največji izziv. Teh je kar precej. Da bo PV dostojno povzemal bogato dejavnost planinske organizacije in da bo obenem dovolj vabljiv za vse ljubitelje gora, da bi vsak mesec našli primerne teme meseca, ki bodo zanimive za čim širši krog bralcev; da bi bila revija vsebinsko in oblikovno tako kvalitetna, kot so najboljše evropske gorniške in alpinistične revije; da bi uspešno krmaril delo uredništva; da bi revija izšla vsak mesec do roka, to je do 15. v mesecu; da bo v reviji čim manj napak ...
O tem, kaj pomeni Planinski vestnik za planinsko organizacijo, pa tudi slovensko kulturo, na tem mestu ne bom pisal, saj so o tem v nadaljevanju več napisali naši gostje. Eno najpogostejših novinarskih vprašanj pa je bilo, kako vpliva kriza na nas in o tem, zakaj se je PV lahko ohranil tako dolgo časa. Kot v uvodnem članku piše Škodič, je bilo v preteklosti že več poskusov iskanja "skrivnosti" tako dolgega preživetja revije, a nikoli do konca odkrite. Jaz mislim, da je obstal zaradi navezanosti bralcev do planinske organizacije in do naših gora.
Vstopamo v 13. desetletje izhajanja. Naj tako ostane tudi v bodoče, kriza gor ali dol. Še naprej računamo na vas.
Vladimir Habjan