PD Tolmin: ,... rodila se je ... gora! - Knjižnica Cirila Kosmača, sreda, 11. februarja, ob 19. uri
»Če se bom jest z mojim repom zvila,
ves svet potopljen bo.
Če se bom jest na moj hrbt zvrnila,
ves svet pogubljen bo.«
(iz ljudske Riba faronika)
Naši predniki so razlago za potrese našli v mitih. Po slovenskem ljudskem prepričanju je bila za potres kriva riba Faronika. Verjeli so, da potres nastane, kadar se ta riba zgane, ko pa se potopi, povzroči konec sveta. Njen lik je prisoten tudi na Tolminskem; nedavno je bila freska z njeno upodobitvijo odkrita v cerkvi sv. Lamberta v Rutu v Baški grapi. Tudi prvoten oltar na Mengorah je krasil detajl s to podobo. O ribi Faroniki govori ljudska pesem iz Podmelca, ki jo je dr. Karel Štrekelj objavil pod naslovom Jezus in svet noseča riba.
Naslov razkriva, da bo na tokratnem planinskem večeru govor o tem, kako potresi sooblikujejo naš gorski svet. Gostili bomo prof. dr. Petra Suhadolca, planinskega prijatelja in podpredsednika Slovenskega planinskega društva iz Trsta.
Področja poklicnega in ljubiteljskega dela Petra Suhadolca so zelo raznovrstna. Trenutno, do konca junija letos, opravlja naloge generalnega sekretarja Mednarodnega združenja za seizmologijo in fiziko notranjosti zemlje (IASPEI-Association of Seismology and Physics of the Earth's Interior). Kot dolgoletni znanstveni delavec in predavatelj na univerzi v Trstu (Oddelek za matematiko in znanosti zemlje) se je konec leta 2013 upokojil. Še vedno pa zahaja vsako jutro v urad na univerzi in opravlja nekatera strokovna dela. Je predsednik Slovenskega filatelističnega kluba Lovrenc Košir iz Trsta, od 2012 dalje pa tudi predsednik Filatelistične zveze Slovenije. Je tudi mednarodni sodnik za tematsko filatelijo (ima zlato kolajno za zbirko »Osvajanje nekoristenga sveta: Zgodovina alpinizma«). Pri Tržaški folklorni skupini Stu ledi je umetniški vodja. Aktivnosti ima torej dovolj, le časa mu včasih zmanjkuje.
»Vprašanje, kako so nastale gore, je že od davnega zanimalo ljudi. Mogočni vrhovi, ki se dvigajo v nebo, so bili nekoč prebivališča bogov, nato pa je človek skušal s čedalje bolj znanstvenim pristopom ugotoviti njihov izvor. Med predavanjem se bomo sprehodili skozi različne razlage od starega veka pa vse do današnjih dni. Danes imamo enotno razlago, zakaj se površina naše Zemlje spreminja v času, sicer zelo zelo počasi, a vendar. To je tektonika plošč, ki je osnova tudi za razumevanje potresov. V drugem delu predavanja pa si bomo na kratko ogledali, kako še dandanes tektonski premiki vplivajo na oblikovanje zemeljske površine in kako z njenim natančnim opazovanjem lahko razumemo, kako se plošče premikajo ... tudi v našem okolju.« (P. Suhadolc)
Zemlja z značilno lupinasto zgradbo ima svoje jedro, plašč in tanko trdno skorjo. Sestavlja jo 12 večjih ter številnih manjših tektonskih plošč, ki se neprestano premikajo. Zaradi stalnega premikanja tektonskih plošč in kamninskih blokov so potresi zelo pogosti (okoli 11 milijonov potresov na leto, od tega jih občutimo okoli 30.000). Idrijski prelom, je nastal kot posledica napetosti, ki jih povzroča podrivanje Jadranske pod Evrazijsko ploščo. Je eden največjih prelomov v južnoalpskem prostoru. Tudi potres leta 1511 je verjetno nastal v širšem območju Idrijskega preloma. Z magnitudo 6,8 je najmočnejši znani potres na območju Slovenije. V najbolj prizadetih krajih je dosegel intenziteto X. stopnje. Ugotovitev njegove žariščne točke je še vedno predmet raziskovanja seizmologov in zgodovinarjev.
Kljub številnim poskusom napovedovanja pa ostaja še vedno edini način obrambe pred potresi zgolj potresno odporna gradnja. Kadar pa do njih pride, pa je nujna učinkovita in organizirana pomoč prizadetemu prebivalstvu.