Uredništvo: info@planid.org
komentarji
| Registracija

Naši kraji in ljudje - 22.02.1935

22.02.1935

dLib.si

petek, 22. februar 1935, ob 05:27, Boris Štupar, ogledov: 542

Jutro: Novo pot v Kamniško Bistrico bo gradil osrednji odbor SPD / Predavanje Eda Pajniča v AŠ TK Skale

SPD gradi novo, krasno pot v Kamniško Bistrico

Kamnik, 21. februarja
Novo pešpot na desnem bregu Bistrice do Kamniške Bistrice bo zgradilo osrednje društvo SPD v Ljubljani. Dela pričnejo že v ponedeljek ter je prevzemnik zavezan zgotoviti pot do maja. Izletnikom v Kamniško Bistrico bo tedaj na razpolago razen avtobusne vožnje po novi cesti tudi prijeten izprehod po senčni, neprašni peš-poti na desnem bregu Bistrice. Pot bo peljala skozi dvorišče Malenškove gostilne ter nato po travniku mimo korporacijske hiše in žage, dalje mimo Keršmančevega kamnoloma do Pod Konjske, od tu do mesta, ki vodi na sedanjo brv čez Bistrico ter naravnost v gozd kakih 10 m nad Bistrico.

Presek bo napravljen skozi skalnati rob v dolžini 9 m. Pot se neznatno dvigne ter vodi skozi gozd naprej v višini 30 m nad Bistrico, da se odpre razgled na Široki Žleb. Pot bo peljala dalje do studenca Pod Šibo in preko novih mostičkov in brvi do Jerinovega Plaza ter do steze pri Ribji Peči, kjer bo vodila brv na desno preko Korošice ter naprej do brvi čez Bistrico pri Brusnikih. Pešpot nadaljuje zložno do ravnine pod Farjevim Plazom. Predaselj ostane na desni strani ter bo do njega vodil poseben odcepek. Čez Bistrico bo vodila dolga brv pred sedanjim mostom h kraljevi koči ter po zložni poti do Doma v Kamniško Bistrico, kjer bo letos napeljan vodovod iz ledeno mrzle Bistrice in vpeljana električna luč iz hidrocentrale, ki jo postavi osrednje društvo SPD v potoku Bistrica.

Dolžina nove pešpoti znaša od Malenška do Doma svojih 8200 m ter bo vodila skozi gozdove in preko travnikov s krasnimi razgledi na Kamniške planine. Osrednje društvo SPD bo še poročalo o raznih fazah pri delu te nove pešpoti, ki jo težko pričakujejo mnogoštevilni planinci, ki jo bodo lahko uporabljali že v prvih dneh letošnje pomladi.

 


Poznate alpsko cvetje?

Ljubljana, 21, februarja
Tečajniki T. K. Skale bodo še dolgo ohranili v prijetnem spominu večer, ko jih je dr. Edo Pajnič, znani oboževalec boginje Flore, popeljal s krasnimi izvajanji med planinske cvetlice.

Naša gorovja, ki tvorijo podlago vegetaciji, so večinoma majhne geološke starosti in iz apnenca. Zunanje lice jim stalno izpreminja denudacija, ki ni enakomerna. Njen vpliv občuti tudi rastlinstvo, ki se skuša prilagoditi v naravi vladajočim silam. Hudourniki odnašajo rastlinska semena v dolino in struge reke, ki dobivajo svojo vodo iz planin, nudijo novo domovanje naplavljenkam. Tako raste sleč (Rhododendron hirsutum) ponekod na savskem bregu še doli do Zidanega mosta. Drug ekstrem predstavljata praprot Ceterach officinarum in klinčnica Drvpis spinosa, katerih prava domovina je toplo mediteransko področje. Rastje zelo hitro osvaja neporasla tla in poveže s svojimi dolgimi koreninami polzeče kršje. Predavatelj je na lastne oči opazoval podoben pojav v Planici, kjer je rastlinstvo v teku pol leta preraslo kamnito reko, ki je pridrvela s strmih pobočij.

Gozdni pas pod planinami spremlja značilna vegetacija in nad njo se pričenja šele pravo alpsko cvetje. Skalaši so se kot izurjeni plezalci povzpeli kar preko sten in kaminov na gorska pobočja v brezdrevesnem pasu, kjer so si ogledali najzanimivejše zastopnike planinske flore. Dalje so se poslušalci divili prelesti naše najlepše orhideje, lepemu čeveljcu (Cypripedium calceolus), ki ga na zanimiv način opraši le mala gorska vrsta čebelice. Usodno za cvetlico je, da je zaščitena. Njen cvet ostane v kozarcu dolgo svež. Nitrofilno vegetacijo pri planšarijah zastopajo družbe velikih alpskih kislic (Rumex alpinus) in krasne modre ali rumene preobjede (Aconitum), ki vsebujejo strupeni akonitin. Z oranžasto barvo, ki je v nižini redka, se dičijo mnogi planinski dimeki (Crepis) in skržolice (Hieracium). Tudi dolinske vrste, ki uspevajo na gorskih tleh dobe v višinah lepše cvete, n. pr. bedrenec (Pimpinella magna). Velika je skupina modrih in drugačnih sviščev. Od pomladnega zaspančka (Gentiana verna) tja do redkega svišča (Gentiana Froelichii) na Kalški gori, jih je po planinah cela vrsta, ki kar tekmujejo v krasoti med seboj. Lepe so tudi modre zvončnice in pisani petoprstniki, med katere spada čudotvorna triglavska roža (Potentilla nitida). Tudi razni ušivci (Pedicularis) so kljub zaničevanemu imenu ponos alpske cvetane.

Nato je g. predavatelj razglabljal o vzrokih, ki dovedejo do naštetih posebnosti planinske flore. Podnebje je v gorah osornejše, temperaturne razlike med dnevom in nočjo zelo velike ter boj za obstanek hujši ko v dolinah. Trpkim pogojem življenja v planinah so se rastline izborno prilagodile. Zavarovane so pred vsemi sovražniki, le takega človeka, ki hodi ropat v prirodno svetišče, se ne morejo otresti. Vse cvetlice, ki jih je g. dr. Pajnič med predavanjem omenjal, je poslušalcem pokazal iz svoje obsežne zbirke. Naravnost umetniško so preparirane, ohranjene v živih naravnih barvah in ovite s prozornim celofanom. Skoro dve uri je nabito polna dvorana z največjim zanimanjem gledala živahnemu govorniku in mu svojo hvaležnost za njegov trud dokazala tudi s spontanim aplavzom.

Jutro, 22. februar 1935

 

Oznake: TkSkala
eXTReMe Tracker