Slovenske novice - Boštjan Fon: Gorski tekač Dejan Grm okreva, najhuje je z rokami, prizadetimi od mraza.
CELJE – Na gorskem vrhu, tam, od koder ne vodi več nobena pot navzgor, se lahko tak, ki zna in ima pogum v srcu, dotakne svojega koščka neba. Sedemindvajsetletni Dejan Grm, fant, ki je rojen za gore, se je pred tednom dni namenil na vrh, na Triglav, pogledat, kako je z njegovim koščkom neba. Marsikdo se bo vprašal, kaj mu je bilo tega treba. Težko je razložiti tem, ki se za koščkom neba, ki ga imajo na televizijskem zaslonu, stegujejo iz varnega objema naslonjača. Takim, ki podrobijo korake navkreber, pa ni treba razlagati.
»Startali smo iz Krme, Dejan je šel naprej. Mi smo odšli dvajset čez šesto zjutraj, on je startal slabe pol ure prej,« pove Dejanovo dekle Staša, ki je pred tednom dni s Kredarice opazovala delo ajdovskih gorskih reševalcev, zdravnika in helikopterskega moštva pri oskrbi njenega fanta. Zgodilo se je ob 11. uri, da je Dejan omahnil v globino, pa so prisotni gorniki opazili s Kredarice po nekaj desetih minutah, ko je nekdo pod plezalno smerjo zagledal postavo, ki je še opravila nekaj korakov, potem pa padla v sneg. Bilo je deset stopinj pod ničlo s konstantnim severnim vetrom hitrosti 40 km/h, vmes so se pojavljali posamezni sunki, ki so šli tudi do stotice. Skupina štirih gorskih reševalcev iz reševalne skupine Ajdovščina je v tistem prispela na Kredarico, namenili so se izpiliti nekaj plezalnih veščin zimske tehnike, in ti so prvi priskočili na pomoč. Aktivirala se je skupina gorskih reševalcev postaje GRS Mojstrana, hkrati se je na brniškem letališču zagnala elisa vojaškega helikopterja, ki je med potjo v Julijce pobral še gorskega reševalca letalca ter zdravnika. Prisotni pod Malim Triglavom so do prihoda helikopterja poškodovanega toplotno obvili s posebno folijo in nato še z odejami, ki so jih prinesli s Kredarice, saj je bil Grm oblečen za premikanje, ne za bivakiranje. S toploto, nanj so položili še vsa oblačila iz nahrbtnikov, so ga vzdrževali pri življenju. V zoprnih razmerah v visokogorju je na moč pogumno, a hkrati hladnokrvno, posredovalo moštvo iz helikopterja ter poškodovanega kmalu dostavilo v urgentni oddelek jeseniške splošne bolnišnice.
Medicinske sestre so mu poslale čokolado
Resnica o tem, da je Grm, izkušeni gornik ter prepoznani gorski tekač, izjemno simpatičen fante, se skriva v drobni pozornosti, v Gorenjkini čokoladi, ki so jo jeseniške medicinske sestre, ki so ga prve oskrbovale, prek Slovenskih novic poslale v celjsko bolnišnico, kjer je zdaj na zdravljenju njihov pacient iz prejšnjega tedna. Koliko nežnih želja, toplih misli ter . 2015 Čudežno preživel padec s Triglava http://www.slovenskenovice.si/print/14093962 2/3 vzpodbudnih besed Dejanu od njegovih kolegov in celo tekmecev z gorskih tekov ter drugih znancev se je nabralo v preteklih dneh v sporočilih na spletnih omrežjih, je težko prešteti. Je nesporni rekorder v obilju sreče, ki jo je imel v visokogorju. Ne le da je bila ravno v tistem v bližini skupina gorskih reševalcev, ki so znali pomagati po svojih najboljših močeh, ter da so imeli člani helikopterskega moštva tolikanj znanja, da so odleteli ponj ter ga hitro prepeljali na zdravljenje. Padec bi bil za Grma lahko usoden, saj je po razpoložljivih podatkih in pregledu terena naslednji dan omahnil okoli dvesto višinskih metrov globoko. Stik s podlago je izgubil par korakov nižje od neizrazitega vrha Malega Triglava, ki je na višini 2725 metrov, njegov padec pa se je ustavil na predelu napihanega snega nekaj višje od Triglavskega doma Kredarica, ki stoji na višini 2515 metrov. »Iz Krme do Prgarce je šlo idealno, potem se je začelo ugrezati, pa sem bil tako len, da si nisem dal gamaš gor. Nadel sem jih šele na Kredarici, a je bilo pravzaprav brez pomena, saj je bil teren spihan,« pove fant, ki je bil skupaj z dekletom nazadnje na Triglavu decembra lani, za božič: »Na vrh sem prišel brez težav, ob Aljaževem stolpu sem bil par minut, potem sem se obrnil. Nisem srečal nobenega ne gor ne dol. Ko sem prišel na Mali Triglav, pa ne vem, kaj se je zgodilo. V moji glavi je megla, nič se ne spominjam. Slike v glavi so se mi pojavile šele v jeseniški bolnici, in to dan pozneje. Niti se ne spominjam mesta, kjer se mi je zgodil padec.«
Pri padcu izgubil dvojne rokavice
Največ težav ima z rokami, saj so prsti in dlani prizadeti zaradi mraza. Se je Dejan vzpel brez rokavic? »Kje pa! Na sebi je imel dvojne rokavice, ene grelne in druge iz kuhane volne, a kot je videti, mu jih je pri padcu odneslo z rok,« pravi mami Manca: »Njegova navada je, da si vedno pripravi vso opremo, do zadnjega kosa.« Staša pravi, da so eno rokavico našli, drugih ni. »Ob padcu mi je z noge potegnilo eno derezo, izgubil sem tudi fotoaparat, malega nikona, ki sem ga imel ves čas s seboj. Upam, da ga bo kdo našel in ga obdržal za spomin,« pove Dejan in dodaja, da bo moral nekaj časa potrpeti v bolnišnici, saj ga čaka še več preiskav: »Če bi bilo po mojih željah, bi šel že malo naokoli,« se zasmeji fant, ki je rojen za gore.
»Težko je najti prave besede, da bi se vsem, ki so pomagali Dejanu, primerno zahvalili,« pravi Manca Grm: »Hvala bogu, da se je izteklo tako, kot se je. Vprašanje, kaj bi bilo, če ne bi bilo reševalcev na območju Kredarice. Ne vem, kakšne možnosti za preživetje bi imel.« Nadaljuje njen Dejan: »Hvala helikopterski posadki, po povedanem o akciji jim lahko izrečem posebno občudovanje, zahvalo pa namenjam tudi bolnišničnemu osebju na Jesenicah.« Fant, ki je pred dobrim tednom čudežno preživel dvestometrski padec pod Triglavom, za konec pove: »Naročite oskrbniku Valvasorjevega doma, tam, kjer sem nazadnje zmagal, da čim prej pripravi novo tekmo v gorskih tekih, saj bom kmalu nazaj. S fanti iz Ajdovščine in člani helikopterske ekipe, ki so mi pomagali, bom kontaktiral, ko bom prišel iz bolnišnice domov. Morda jih povabim na pohod na Kislico! Nam bo fino.« Da, Dejan Grm je res rojen za gore!
Preživel padec čez Severno steno
Aprila 1946, dan pred triglavskim smukom, je takrat 27letni jeseniški smučar in olimpijec Tone Pogačnik smučal s Triglavskega ledenika v Kotel pod Triglavom. Gosta meglena koprena je pokrivala ledenik in zato je Pogačnik zgrešil smučino ter v bližini Slovenske smeri zapeljal čez Severno steno. Padal je sto višinskih metrov, nato pa se s smučmi zapičil v sneg v grapi in ostal popolnoma nepoškodovan. Legendarnega alpinista in gorskega reševalca Joža Čopa, ki je skupaj s Pavlo Jesih prvi preplezal Čopov steber in je prišel reševat Pogačnika, je slednji ozmerjal, kje hodi toliko časa, saj da ga zebe in naj mu da nekaj za obleči. Čop je samo pripomnil: »Marsikaj sem že reševal, tako celega pa še ne.« Pogačnik, ki je bil član reprezentance SFRJ na Zimskih olimpijskih igrah 1948 v smučarskih tekih, nastopil je v ekipnem smučarskem teku na 10 km (4 x 10 km), kjer je ekipa dosegla 9. mesto, in posamično na 18 km, kjer je zasedel 56. mesto, je umrl leta 2013 pri 94 letih.
Boštjan Fon