Delo, Šport: ... Kranjski alpinisti že več let v vrhu

Številni izvrstni vzponi znanih plezalcev iz Kranja - Aktivni tudi na drugih področjih

KRANJ - Na nedavnem občnem zboru so člani alpinističnega odseka Kranj pregledali lansko sezono, kije bila zanje zelo uspešna. Poleg vrhunskih vzponov so opravili veliko dela tudi na drugih področjih, dovolj pomembnih za delo vsakega odseka.

Načelnik odseka bo še naprej Andrej Štremfelj vodji šole sta Janez Triler in Andrej Zidar, gospodarja pa Tine Klanjšek in Rudi Lanz. Lani je odsek združeval nekaj čez 40 članov, od tega je bilo aktivnih (najmanj 10 vzponov) 25 alpinistov in pripravnikov. Na koncu leta se je v knjigi vzponov nabralo nekaj čez 600 smeri. Kva-liteta pa je še posebno opazna. Opravili so kar 115 smeri VI. stopnje, 30 vzponov VII. stopnje in 9 vzponov VIII. stopnje. Povprečna ocena je 4,7 - torej V. stopnja.
Lansko zimo, ki je bila sicer po razmerah izjemno slaba, so Kranjčani opravili nekaj težkih zimskih ponovitev. V domačih gorah je Srečo Rehberger z Iztokom Tomazinom (AO Tržič) kot prvi pozimi ponovil Direktno v Stenarju (VI. A 2, 600 m). Tomo Česen pa je preplezal slovito steno Les Droites v Centralnih Alpah. Z angleško navezo je v SV steni preplezal Lagardov ozebnik (V+, 70°-90°, 1100 m, 2. JZP). Poleg tega so opravili 1. in 2. ponovitev spodnjega slapu v Ledinskem vrhu, ki je eden najtežjih pri nas (VI. 75°-90°).
Poleti je Srečo Rehberger opravil nekaj izrednih prostih ponovitev. V Dolomitih je z Binetom Šterom prosto preplezal Smer Hermana Buhla v Rotwandu (1. YU prosta ponovitev, VIII). potem Direktno smer v Cima Scotoni in Cassin-Ratti v Zahodni Cini (obe sta VIII), v Tofani pa je splezal še Pilastro (VIII-). Pri nas je opravil naslednje prve proste ponovitve. Beli raz v Dedcu (VII + ). Cizljeva v Špiku (VII), Glava v Planjavi (VII-), El Condor passa v Anič kuku (VIII) in Internacionalo v Ospu (VIII+ ). Poleg teh smeri je splezal še vrsto smeri z oceno VII.

Tomo Česen je opravil nekaj ekstremnih solo vzponov. V severni steni Široke peči je bil prvi, ki je sam splezal Čihulovo smer, vrh vsega še prosto (VI +). Sam je bil tudi v Cizljevi smeri v Špiku, v Široki peči je soliral tudi smer Krivic - Cedilnik (1. SP in 2. P) ter smer Juvan-Štebljaj (2. S P in 1. PP). V Anič kuku je z Janezom Trilerjem prosto ponovil tudi Klin (VIII, VII). Tudi drugi člani odseka so se izkazali. Med temi je treba posebej omeniti nekatere mlajše: Igorja Kalana, Jožeta Povšnarja in Bineta Štera. Vsak od njih je opravil lepo število vzponov, več kot polovica pri vsakem so bili vzponi VI. stopnje. Kalan in Šter sta opravila 1. PP Smeri dr. Chodounskega v Kočni (VII-). Povšnar je kot prvi prosto preplezal Švicarsko v Rakovi špici (VII-), s Šterom 1. PP Libereško v Frdamanih policah(VI + ), s Kalanom pa sta opravila 1. JPP JZ raza v Tofani (VI). Med temi imeni pa bi prav gotovo omenjali Andreja Štremflja, če mu plezanja ne bi preprečila nesreča v Les Droites.

Poleg plezanja je bila zelo razgibana tudi druga dejavnost. Konec lanskega leta so uspešno končali dvoletno nadaljevalno alpinistično šolo, nova pa se je že uspešno začela letos. Obiskuje jo 20 tečajnikov. Poleg sredstev, ki jih dobijo od matičnega PD in sredstev za vrhunski šport od ZTKO Kranj, so tudi sami poskrbeli za boljše finančno stanje. Obešali so transparente za Poslovno prireditveni center Kranj, ozemljili so kočo na Krvavcu itd. Kot zadnji nosilci so se udeležili tudi štafete mladosti v Kranju. Sodelovali so pri čiščenju Paklenice, ureje-vali so omarico v središču mesta, poleg predavanj, ki jih imajo sami, so povabili še 4 predavatelje iz drugih odsekov, ki so jim pokazali svoje vzpone iz El Capitana, Himalaje in Andov.

Imajo tudi štiri nove inštruktorje alpinizma, med kategoriziranimi športniki ima Rehberger mednarodni razred. Česen in A. Štremfelj zvezni razred, Matej Kranjc pa podaljšuje republiškega. Letošnja slovenska himalajska odprava, ki bo skušala opraviti prvenstveni vzpon po severni steni Yalung Kanga (8505 m), tudi ne bo brez kranjskih alpinistov. V njej bosta Česen in Jamnik, kar je tudi ena izmed potrditev kvalitet njihovega odseka.
V decembru lanskega leta so imeli na Češki koči tradicionalni sprejem novih članov. Po teoretičnih in praktičnih izpitih v novembru so med alpiniste sprejeli Igorja Kalana in Jožeta Povšnarja, peterica je dobila naziv starejši pripravnik, eden pa je postal mlajši pripravnik.

Češki alpinistični filmi
Češki alpinisti so poleg plezalskih ambicij prinesli s seboj tudi svoje filme. Prvi prikaz je bil že 23. t. m. v CD v Ljubljani. Vse skupaj je bilo pripravljeno precej na hitro in zato bodo filme zavrteli še enkrat 30. januarja v mali dvorani kina Union v Ljubljani. Pričetek bo prvič ob 16.15 in potem še ob 18.30. Vstopnice lahko dobite v pisarni PZS.
Filmi prikazujejo plezanje v peščenih stolpih, sicer zelo znanih v ČSSR. Pokazali bodo še dva ekspedicijska filma o uspešnih odpravah na K2 (drugi najvišji vrh na svetu) s kitajske strani in iz južne stene Lhotse Šara, kjer so tudi bili na vrhu.

T. Č.

ALPINISTIČNE NOVICE

Pet let alpinističnih razgledov
Alpinistični razgledi so nastali konec leta 1979 in so občasno interno glasilo slovenskih alpinistov, predstavljajo pa povezavo med vsebino Alpinističnih novic v Delu in Planinskega vestnika. V petih letih je doslej izšlo 20 številk s skupaj 800 stranmi, oziroma povprečno štiri številke s povprečno 40 stranmi na leto. Prejema jih 45 slovenskih AO in AS (razen dveh AS) in jih tako dobe vsi načelniki, vsi kategorizirani alpinisti, od strokovnega kadra pa tudi vsi aktivni alpinistični inštruktorji in gorski vodniki. Poleg tega so mnogi od prejemnikov tudi gorski reševalci. Glasilo dobiva tudi večina AO in AS iz sosednjih republik. Tudi med planinci je zanj precej zanimanja, žal pa vsem ni mogoče ustreči. Vse to se da nadomestiti z izposojanjem pri alpinistih, saj nikakor ni tako pomembno imeti svoj izvod kot pa prebrati zanimivo in poučno vsebino in si zapomniti vse, kar nam lahko pride prav.
V zadnjih letih je zaradi organizacijskih težav izhajanje postalo preveč neredno. S tem se je razrahljala povezava med vsebino posameznih številk in precej gradiva je ostalo neobjavljenega. Zato je uredniška skupina pri komisiji za alpinizem PZS sklenila poživiti delo z novimi sodelavci. Potrebna bo pomladitev in okrepitev uredništva (urednik, namestnik, tehnični urednik oziroma organizator), poleg tega pa so zelo zaželeni strokovni sodelavci pri vsebini (pregledi tujih revij, prevodi člankov, urejanje samostojnih izdaj z zaokroženo vsebino itd.). KA vabi vse delavoljne, da se oglasijo v knjižnici PZS vsak ponedeljek na sestanku uredniške skupine.

V prihodnje bodo glavna načela Alpinističnih razgledov še naprej sproščenost, zanimivost, aktualnost in strokovnost, ob tem pa čimvečja pestrost in poudarjanje neposredne povezanosti in istovetnosti planinstva in alpinizma. Aktualnim uvodnikom bodo še naprej sledili članki o pomenu in vsebini planinstva in alpinizma. Aktualnim uvodnikom bodo še naprej sledili članki o pomenu in vsebini planinstva in alpinizma, predstavitve velikih pionirjev in obdobij zgodovine alpinizma, polemični članki o naših problemih, prikazi novih smeri in vodniške literature, pregledi važnejših vzponov doma in na tujem, poročila o zanimivih vzgojnih in drugih akcijah, pregledi vsebine čim večjega števila tujih revij in strokovni članki po programu planinske in alpinistične šole. Ob tem je tudi vedno več zanimivih predlogov za novosti: objavljanje koledarskega gradiva in člankov o domači alpinistični zgodovini, portreti alpinistov (z npr. 500 ali 1000 vzponi), intervjuji z načelniki in drugimi, zbiranje anekdot, prevodi tujih člankov. Ker se občasno nabere precej sorodnih člankov, so predvidene tudi sa-mostojne izdaje (kot npr. lanski zbornik Gore in varnost): članki z zimsko in ledeniško tematiko, seznam priporočljive planinske in alpinistične literature, zbornik domačin člankov o alpinizmu, vprašanja in odgovori iz prve pomoči, planinske misli in izreki itd.
Vse to pa je seveda odvisno predvsem od odziva novih sodelavcev.

F. M.

Tudi dobra študentka
Poleg tega, da dobro pleza, je Irena Komprej tudi dobro študirala. Konec lanskega leta je diplomirala na elektrotehniki. Zatem je odšla v Chamonix, kjer je bila zmenjena s prijateljem iz Švice. Ves čas je snežilo, tudi napoved je bila slaba in po treh dneh sta v okolici Berna opravila nekaj turnih smukov z dvatisočakov. Posredovala je tudi nekaj podatkov iz Chamonixa. Spanje v Refuge des Amis de la Montagne, Route de la Cascade, stane 26 FF. Menjava dinarja je obupna: 32 din za 1 FF. Koča Cosmiques pod Aig. du Midi, izhodišče za M. Banc du Taculu, je pogorela. Obstaja še vedno stara koča Simond, vendar je vprašljivo, v kakšnem stanju je, saj ni oskrbovana. Na zgornji postaji žičnice Aig. du Midi ne dovolijo prespati, vsaj uradno ne. Zaenkrat je v hribih samo pršič, prav tako kot pri nas.

Zlati jubilej
Poljski alpinisti so oktobra in decembra lani v Krakowu proslavili 50-letnico aktivnosti v Andih. Na dvodnevnem simpoziju in srečanju vseh generacij se je zbralo okoli 150 alpinistov, ki so kdaj plezali v Andih, starih od 20 do 80 let. Posebna gosta sta bila veterana iz predvojnih ekspedicij, Jan Alfred Szczepanski (82) in Witold H. Paryski (75). Posebno medaljo so podelili Wiktorju Ostrowskemu (79), zadnjemu še živečemu članu odprave v Ande leta 1934. Sicer pa so prikazali lepo število filmov.
Dve poljski predvojni odpravi (leta 1934 in 1937) sta opravili prve vzpone na številne vrhove, med njimi na drugi in tretji najvišji vrh obeh Amerik, Nevado Ojos del Selado (6885 m) in Cerro Mercedario (6800 m). Tudi na Aconcaguo (6959 m) so splezali po novi smeri v alpskem stilu. Po vojni je več kot 40 poljskih odprav obiskalo Ande s skupno 260 člani.

Zaledeneli slapovi
Zvone Peterlin (AO Škofja Loka) je 9. januarja plezal slapove v Peklu, ki sta jih 20. januarja ponovila tudi Igor Jamnikar in Tomaž Willenpart (oba AO Matica).
Živahno je bilo tudi v Tamarju. Damjan Vidmar in Klemen Volontar (AO Jesenice) sta splezala desni slap, Peterlin in Pavle Logonder pa čez tri dni levega in desnega, naslednji dan pa še centralnega. Istega dne sta Boštjan Kekec in Zdenka Demšar (vsi člani AP Škofja Loka) preplezala levega. V nedeljo, 13. januarja, sta Igor Kalan in Bine Šter preplezala Slap nad votlino. Naslednjo nedeljo je isti slap ter še desnega, plezal Vili Guček (AO Trbovlje), Janez Jeglič s soplezalcem pa Centralni slap. Isti dan so Viktor Golja, Andreja Frelih, Mitja Lo Duca in Darko Podgornik plezali slap Vis-a-Vis v bohinjski soteski. Janko Humar, Nataša Leban in Žarko Trušnovec pa so preplezali prve tri slapove v soteski Gačnik, popoldan pa sta Humar in Trušnovec nenavezana v dobrih razmerah splezala še slap Perobnico.

Mitja Lo Duca in Ivan Rejc sta 12. januarja opravila prvi vzpon po slapu Leščak (iz vasi Kneza proti Knežkim ravnam), ki sta ga prva ponovila Viktor Golja in Darko Podgornik (70-85°, 110 m). Naslednji dan sta Lo Duca in Podgornik kot prva splezala še en slap na tem področju (60°-75°, 45°, 120 m).
Tudi Lucifer je bil oblegan. Igor Jamnikar in Tomaž Willenpart sta ga preplezala 9. januarja, tri dni kasneje pa Vili Guček in Dare Šolaja. Naslednjo soboto je bil še posebno obiskan, vendar je po slapu že precej tekla voda, zato so se mnogi obrnili. Bojan Šprogar in Zoran Gričar (AO Litostroj, ostali AO Trbovlje) ter Marko in Matevž Lenarčič so ga preplezali v desnem delu. Za njimi je bila še črnuška naveza. V nedeljo je slap splezal še Jože Povšnar (AO Kranj), ki je teden pred tem opravil tudi 1. P slapu v pobočju Visokega vrha (desno od Ancljeve planine pod Češko kočo, 12 m, 90°, ostalo od 40°-70°).
V Koritu (stranska dolina Kokre) so Rudi Lanz, Janez Triler in Andrej Zidar opravili vzpon po drugem in tretjem slapu, Filip Bertoncelj in Miha Kuhar pa sta poleg teh dveh splezala še prvega.

T. Č.

Aktivnost AO Velebit
V lanskem letu so njihovi člani opravili 445 plezalnih vzponov. To je skoraj za polovico manj od leta 1983 vendar pa so kvalitetnejši. Najbolj aktiven je bil Čujič, ki je opravil 111 vzponov. Opravili so 17 vzponov VI. težavnostne stopnje in 2 vzpona, ki imata oceno več kot VI+. Najvažnejše akcije, na katerih so sodelovali v preteklem letu, so bile: sodelovanje na odpravi »Fane 84«, odprava v Patagonijo, prvomajsko srečanje v Paklenici in odhod v Meteore v novembrskih praznikih. Opravili so nekaj dobrih vzponov v Julijskih Alpah (Varianta v Travniku, Dularjeva zajeda v Jalovcu in Kunaver-Drašler v Triglavu), preplezali so težko smer v Fanskih gorah, Boris Žiljak je opravil 2. JSP Bonattijevega stebra v Druju, itd.
Pozimi so plezali tudi po slapovih. Za letošnje leto imajo v načrtu odhod v Ugando (področje Ruwenzori), Chamonix in morda še Norveško, Verdon ali Češko. V Paklenici nameravajo organizirati prvenstvo v hitrostnem plezanju - to so sicer obljubljali že za lansko leto. Prvič vodita odsek dva načelnika: Nives Boršič in Boris Čujič.
Zadnji dan lanskega leta so plezali v vzhodni steni Badnja, kjer so opravili dva prvenstvena vzpona, ki sta bila sploh prva v tej steni. Nasploh jim nudijo stene v okolici veliko možnosti za zimske prvenstvene vzpone. Potrebno je le veliko snega, saj so stene precej porasle.

90 let Planinskega vestnika
Naša planinska revija je vselej skrbno spremljala dogajanja v planinstvu in usmerjala razvoj naše planinske organizacije

LJUBLJANA - 8. februarja, prav na slovenski kulturni praznik, bo najstarejša slovenska revija — Planinski vestnik — slavila 90-letnico. Lahko rečemo, da je v tej naključni povezavi precej simbolike. Glasilo slovenskih planincev je bilo namreč ves čas svojega obstoja glasnik naše planinske pa tudi narodne kulture. Že v času svojega rojstva je bil PV, podobno kot Slovensko planinsko društvo, branik slovenstva, orožje, s katerim so si zavedni slovenski planinci pomagali v boju proti potujčenju naših gora.

Vestnik je skrbno spremljal dogajanja v planinstvu, s svojimi članki je usmerjal razvoj naše planinske organi-zacije in hribolazništva, v bralcih pa je budil tudi estetski in narodnostni čut. V vsej njegovi 90-letni zgodovini je posebno vlogo igrala skrb za čist jezik. Vsi uredniki, ki so se zvrstili na krmilu PV, so si zavzeto prizadevali za čistost jezika. Jezik je pravzaprav tisti vzvod, ki glasilu pomaga, da ostaja na ravni vrednot za oblikovanje naše kulture, jo oplaja in bogati. Od prve številke do danes je PV precej pripomogel k temu, da se je planinstvo znašlo na tako visoki ravni, kot je današnja. Še ne dolgo tega je veljalo za častno dolžnost slehernega slovenskega planinca, da je bil naročen na Planinski vestnik. To je reviji omogočalo prodor na vse ravni planinskega delovanja. Bila je tribuna, glasnica in usmerjevalka, Vestnik še vedno ima to osrednje mesto, vendar mu množičnost, ki jo zdaj dosega planinska organizacija, in raznolikost področij, na katerih se uveljavljajo ljubitelji gora, onemogoča podrobnejše zasledovanje dogajanj na vseh področjih planinskega udejstvovanja.
Vestnik je še vedno ogledalo, kronika dogajanj v naši gorniški organizaciji, vendar se zdaj na nekaterih področjih kažejo že tudi potrebe po bolj specializiranih glasilih in načinih obveščanja. Alpinistični razgledi, Obvestila Planinske zveze, stalne ali občasne rubrike v nekaterih časnikih in na radiu skrbijo za tekoče, aktualno obveščanje planincev in alpinistov, Planinski vestnik pa ostaja osrednje glasilo, spremlja najpomembnejše dogodke, skuša predstaviti vso pestrost planinskega delovanja in dvigniti zapise o planinskih doživetjih na višjo estetsko raven. S svojim slogom in izborom člankov je še naprej izredno pomemben dejavnik in člen v mozai-ku, ki sestavlja kulturno poslanstvo planinstva.

Tudi prva letošnja številka Planinskega vestnika potrjuje širino in pestrost planinstva in področja, ki ga s svojimi članki pokriva PV. Uvodni članek prinaša razmišljanje o 90-letnici revije, več prispevkov je posvečenih spominu na tragično izgubo Aleša Kunaverja in Gorazda Šturma, dveh mož, ki sta v zadnjih letih igrala pomembno vlogo v našem planinstvu, dva članka na poljuden način seznanjata bralce z geološko zgradbo naših gora in Scabioso trento, oziroma Trentarskim grintavcem - skrivnostno cvetico, ki jo je vztrajno iskal Julius Kugy. Članek Gregorja Klančnika seznanja bralce z lanskimi obnovitvenimi deli in razširitvijo Triglavskega, doma na Kredarici, Sašo Sarvansky pa je spregovoril o 80-letni zgodovini planinskega društva Cerkno.
Kot običajno prinaša januarski vestnik tudi vrsto prispevkov, ki z izbranimi besedami, poglobljeno in literarno opisujejo osebna doživetja naših planincev v gorah. Med temi zapisi bi še zlasti opozorili na prispevek Igorja Mezgeca z naslovom Vsa ta stojišča. Članek opisuje spomine na stojišča v zahtevnih alpinističnih smereh, ki so avtorju prinesla najdaljše trenutke v življenju.

Miro Štebe