Delo, Šport: ... V ostenju Rzenika jih ni ugnal mraz
Milan Gladek, Marjan Kregar in Bojan Pollak so v težkih razmerah znova preplezali steno
KAMNIK - Trojico članov AО Kamnik Milan Gladek, Marjan Kregar in Bojan Pollak, ki se je letošnjo zimo že izkazala s prvim zimskim vzponom (in obenem prvo ponovitvijo) v ostenju Rzenika, tudi mraz ni ugnal. V razmerah, zaradi katerih je večina počivala, so še enkrat preplezali steno Rzenika.
V četrtek okoli desete ure so vstopili v Kamniško-zasavsko smer, ki doslej tudi še ni bila ponovljena. Toda prvi dan so preplezali le tri raztežaje in pol, bivakirali pa so po kakih sto metrih v kotanji pod veliko zajedo.
Naslednji dan so začeli že navsezgodaj, pravzaprav še v temi in plezali skoraj do 20. ure. Izplezali so na Ramo in se spustili kakih 25 metrov v drugo steno, da so si lahko pripravili bivak v votlini. Dobro je namreč že snežilo in tudi pihalo je več kot preveč. Pollaka pa je zadel še kamen. K sreči je večino udarca prestregla čelada, prebita arkada pa je vendarle močno krvavela.
V soboto so izplezali med rahlim sneženjem, veter pa je bril še prav pošteno. Za 360 metrov smeri, ki je ocenjena s V-VI, so potrebovali 27 ur. Bile pa so dokaj neugodne razmere: stena je bila prekrita s prhkim snegom in klini so zaradi mraza primrzovali v špranje, tako da jih je bilo težko zabijati, potem pa še izbijati. Dobro je bilo le to, da je bila travnata ruša povsem zamrznjena, tako da so mestoma lahko uporabljali tudi »ledno« tehniko.
Spodnji del Kamniško-zasavske smeri so prvi preplezali Jаnez Benkovič, Cene Berčič in Milan Gladek, kot celoto pa sta jo preplezala šele (28. aprila 1983) Matevž Lenarčič in Boris Simončič.
F.S.
SZ IN S STENA RZENIKA - Povsem na levi je grapa z variantama, sledi Levi steber, smer Benkoviča, Kemperla in Presla, smer črncev, Benkovič-Kemperle, Centralna (Kamniška), Bomba, Velika zajeda (Rjavi pas), Centralni steber, s številko 10 je označeno prečenje S stene, potem pa Peklenska pomaranča, Andromeda, Modec-Režek z direktno vstopno varianto, Kamniško-zasavska smer, skrajno desno pa še Želja in Jakova. Množica smeri za katere Kamničani spomladi obljubljajo poseben vodniček.
Risal: BOJAN POLLAK
90 let izhajanja PV
LJUBLJANA - Komisija PZS za kulturno dejavnost je že pripravila vse potrebno za slovesnost ob 90-letnici Planinskega vestnika. Proslava bo 6. februarja (PV je začel izhajati 8. februarja 1895) ob 17. uri v sejni sobi Cankarjevega doma. Slavnostni govor bo posvečen poslanstvu planinske besede. V sejni sobi bodo tudi razstavljena planinska dela vseh pomembnejših založb, značilni primerki Planinskega vestnika, predstavljeni bodo vsi uredniki, priznanja, ki jih je dobil PV itd. Predstavljeni bosta tudi obe knjigi, ki ju je ob jubileju izdalo Slovensko planinsko društvo, Dolharjeva in Jelinčičeva.
F.S.
Razvili bodo prapor
MARIBOR - Planinsko društvo Kozjak (začeli so kot PD Obrtnik) je sicer že lani končalo 30-letno obdobje delovanja, proslavo z razvitjem prapora pa bodo imeli 17. t. m. ob 10. uri v Kino gledališču. Ob tej priložnosti bo izšla tudi posebna številka društvenega glasila »Gozdovi in stene«.
F.S.
Tudi v Mariboru izbor planinskih filmov
MARIBOR - Tudi v Mariboru so se odločili pripraviti prikaz 8 mm planinskih filmov. Gre pravzaprav za izbor »mini festivala«, ki je bil v Cankarjevem domu in ga je pripravila komisija za kulturno dejavnost PZS. Izbor so pripravili zato, ker so dobili v Kino gledališču na razpolago le dva dneva (18. in 19. t. m.), sicer bi si želeli ponovitev celotnega prikaza.
V petek (pričetek oba dneva ob 20. uri) bo na sporedu pet filmov: Everest, Lotse (Matijevec), Pamir in Ledni slap (Markič) ter Salcantay (Bešlin). V soboto bo enako dolg program (s prekinitvami vsaj dve uri), na sporedu pa bo šest filmov: Štruca in Vranska Draga (Naglost), Grenland (Bizjak, Pajk), Spominske poti (Fištravec), Humoristični vložek (Ručigaj), Fitz Roy (Balant, Karo) in Aconcagua (Podgornik). Zanimivo je, da so večino kart že oddali v predprodaji in so jih le nekaj uspeli zadržati za redno prodajo uro pred začetkom predstave.
Ali lahko upamo, da bodo reprize prikaza iz Cankarjevega doma doživeli tudi v drugih krajih? Bo kdo poskrbel, da bi se lahko naši avtorji začeli udeleževati podobnih (amaterskih) festivalov po Evropi? Zaljubljenci v planinski film imajo še več podobnih vprašanj, le na koga naj bi jih naslovili, ni povsem jasno. Na to, da bi prodrli na našo TV, pa so jim že povedali, da ne morejo računati.
F.S.
Peta smer na Manaslu
Poljska devetčlanska odprava iz Wroclava je lani jeseni prva preplezala Južni greben Manasluja. Prvi so ga poskušali Poljaki (1980), potem dvakrat naši (1983 in 1984) in še Nemci (1983).
Poljaki, vodil jih je Janusz Kulis, so bazo postavili v dolini Pungen na višini 4250 m, bazo na 4850 in enojko na 5650 m. Po velikem ozebniku so se nato 8. oktobra povzpeli na preval (6750 m) med Manaslujem in Peak 29. To jim je vzelo kat dva tedna časa (pritrdili so 1200 m vrvi). Potem jih je devet dni zadrževalo slabo vreme in šele 19. oktobra so lahko krenili proti vrhu. Do 7.300 m so se vzpenjali po levi, nato pa desni strani grebena. Po Taboru II so še bivakirali na 7400 m. Pobočje je imelo naklonino 45°-60°, mestoma je bil sneg, ponekod led. Krzysztof Wielicki ter Aleksander Lwow sta bila po sedmih urah (ob 12.20 h) 20. oktobra na vrhu, sestopila pa sta po isti smeri. To je peta smer na Manaslu, toda prva iz doline Pungen, povzpeli so se brez pomoči šerp in dodatnega kisika, Wielickemu pa je bil to tretji osemtisočak (Everest pozimi in Broad Peak v enem dnevu).
Viki Grošelj, ki je bil leta 1983 že na višini 7030 m, potem pa so morali odpravo zaključiti zaradi nesreče, lani pa sta se z Božičem povzpela na vrh, čeprav po Južnotirolski smeri, je povedal: »Poljski uspeh je nedvomno veliko dejanje in njihova smer je verjetno najtežja do sedaj na ta osemtisočak. Iskrene čestitke. Ob tem pa si želim, da bomo tudi Jugoslovani, kljub velikim finančnim težavam spet kmalu na kakem od najvišjih vrhov in to po prvenstveni smeri.
F.S.
ALPINISTIČNE NOVICE
Poročil pa od nikoder
Sodelavci komisije za alpinizem PZS ugotavljajo, da letos sploh še niso pričela prihajati poročila odsekov in sekcij za lansko leto. Ker se to doslej še ni dogajalo, bi bilo zanimivo raziskati, kje so vzroki. Komisija za alpinizem sicer menda res ni posebej pozivala in pošiljala formularjev, pa vendarle, škoda, ki lahko nastane, utegne biti nepopravljiva, tega se menda zaveda še kdo.
Težave pa imajo s poročili tudi pri komisiji za GRS (in verjetno še kje). Še vedno namreč manjka nekaj poročil in obračunov akcij, ki so jih postaje opravile v preteklem letu. Vse to potrebujejo za statistiko.
F.S.
Zaželena Aconcagua
Najvišji vrh obeh Amerik, 6960 m visoka Aconcagua, je že nekaj let cilj nekaterih jugoslovanskih alpinistov pa tudi planincev, ki so se usmerili v visokogorja.
Nekoliko nepričakovano je prišla novica iz Skopja: V sredo so Mirče Danilov, Todor Maja, Vladimir Rakočevič in Stojan Trpovski odpotovali v Argentino. Odpravo, ki sojo pripravili v okviru PD »25. maj« so sicer že dalj časa napovedovali, toda vse je bilo zavito v skrivnost in tudi nikomur se niso želeli pridružiti.
Skupina v organizaciji PD Planja iz Ljubljane pa sporoča, da se jim odhod lahko še zavleče za kak dan, pa tudi, da nekateri kar pridno trenirajo. Benkovič se je z Bizjakom povzpel na Grintovec po JV grebenu, Klemenc, ki bo zdravnik, pa z Belakom po normalni poti.
F.S.
Dve vabili smučarjem
Koordinacijska komisija za alpinizem PZJ je prejela dvoje vabil na smučanje. Iz Premane (Italija) vabijo dvojico na tradicionalni rally »Pizzo tre signori«, ki bo 2. in 3. marca. Te stroške (toda le 1. in 2. marca) krijejo organizatorji, za prevozne pa bodo morali najti rešitev kandidati sami. Iz Švice pa vabijo dva delegata komisije za turno smučanje ter do deset turnih smučarjev za teden dni (23.—30. marca) na ture v okolici prelaza Gemmi. Ves čas se bodo vrstila tudi predavanja in demonstracije. Kotizacija je 288 Sfr (oz. Sfr brez žičnic in drugih prevozov). Za drugo morajo poskrbeti kandidati sami.
Prijavijo se lahko le alpinisti, ki dobro obvladajo turno smučanje in kak tuj jezik (nemščina, italijanščina, francoščina). Prijavo (osebni list je obvezna priloga) in izjavo o zagotovljenem kritju stroškov je potrebno poslati čim prej, najkasneje pa do 1. februarja na naslov KKA, Dvoržakova 9, Ljubljana. Obvestila o izboru bodo razposlana do 20. februarja.
F.S.
Črni vrag
Že 29. novembra lani so začeli Dare in Smiljan Božič ter Tone Kralj (vsi АО Mengeš) plezati strop votline nad Ospom desno od Pajkove strehe. V treh dneh pa so zmogli le okoli 40 metrov, ker se jim je sveder večkrat zlomil (popravljali so ga kar v vasi). 23. decembra so prišli spet, toda zavrtali so le luknje za pet svedrovcev. Med novoletnimi prazniki so končno preplezali strehe, 6. t.m. pa so v slabem vremenu (-4°C) končali novo smer: Črni vrag (A2-3, V+, 65 h). Začeli so nekako osem metrov od vstopa v Pajkovo streho, sledilo je štiri raztežaje smeri, izplezali pa so po Gobi. Za smer so morali zavrtati okoli 160 svedrovcev. V smeri so pustili le okoli 40 ploščic (svedrovci slabo drže).
Lavinski dan v Ljubljani
Ljubljanska postaja GRS bo pripravila v petek 18. t. m. s pričetkom ob 15.30 v dvorani OS Bežigrad na Linhartovi vrsto predavanj o snežnih plazovih; Vrste in preobrazba snega. Poškodbe zaradi mraza in zasutja, Prva pomoč pri poškodbah, Smučanje izven urejenih smučišč itd. Predavali bodo naši znani strokovnjaki za to področje: dr. France Bernot, Aleš Horvat, Pavle Šegula, France Zupan idr. Predavanja so namenjena vsem. ki jih tematika zanima, še posebej pa vabijo vzgojitelje in učitelje, ki organizirajo športne dneve in izlete v naravo.
F.S.
Nova smer v severni steni Viša
Na prvi letošnji dan so Janko Humar, Marko Kogoj (oba Soški АО) in Emi Meschrig preplezali v severni steni Viša (Italija, Zahodni Julijci) prvenstveno smer. Začeli so po slapu (desno ob smeri Krobath-Metzgel, približno v vpadnici nihajne prečnice v Božjih policah), v katerem so že večkrat poskušali tržaški plezalci. Nadaljevali so po sistemu gredin in poledenelih skalnih odstavkov do velike izrazite zajede v levem delu stene. Tu so potem po policah prečili v grapo in sestopili v smeri poletne zavarovane poti. Na splošno so bile razmere slabe, že na dostopu so včasih gazili pršič do prsi. V slapu, ki je bilo ključni del vzpona (90, 77-80, 50 m) je bilo na najstrmejših mestih zelo malo ledu. Vsi skalni odstavki so bili pokriti z debelo plastjo pršiča ali slabega ledu. Razpoke so bile zaledenele in klini so zelo slabo prijemali, Prav zato so se umaknili iz stene in vršno zajedo, ki sojo ogledovali že poleti, pustili za drugič. Smer, ki so jo preplezali v 8 uran, je tako visoka 200 m (7 raztežajev), težave pa so v mejah V. stopnje.
T. Č.
Doug Scott o Himalaji
V stoti številki revije Mountain govori svetovni znani alpinist Doug Scott o svojem osebnem pogledu na plezanje v Himalaji. Za nas je pomembno, da o dosežkih v Himalaji govori povsem objektivno in tudi uspehe jugoslovanskih alpinistov postavlja na mesta, ki jih zaslužimo. Velikokrat se je namreč že zgodilo, da so nas na primer Francozi, ki velikokrat postavljajo sebe, na prvo mesto, povsem izpustili. Scott omenja jugoslovansko smer čez južno steno Makaluja leta 1975 kot eno prvih tovrstnih dejanj - osvojitve osemtisočakov po težkih stenah. Ne gre tudi mimo zahodnega grebena Everesta, na visoko mesto pa postavlja tudi južno steno Lotseja, za katero pravi, da je Jugoslovanom le slabo vreme preprečilo, da bi prišli na vrh, v tej steni pa so opravili 95% dela.
Na posebno mesto pa postavlja vzpon po južni steni Dhaulagirija leta 1981, ki so ga opravili Jugoslovani pod vodstvom Staneta Belaka. Scott označuje to smer takole: »Leta 1981 so strahotno, nevarno in težko južno steno Dhaulagirija v čistem alpskem stilu preplezali Jugoslovani pod vodstvom Belaka. Po 9 bivakih so dosegli J V greben na višini 8000 metrov. Naslednjih pet dni so porabili za sestop. Škoda, da niso dosegli vrha, ki bi ga v boljših razmerah prav gotovo. To 15 dnevno plezanje je eden od največjih dosežkov v Himalaji.«
T. Č.
Predvsem plazovi
Jeseničani javljajo, da sta Andrej Babič in Benjamin Ravnik 23. decembra preplezala Kamenkov kamin nad Vršičem (izstop po lažji varianti). Dva dni kasneje sta Rajko Noč in Klemen Volontar preplezala še Steber ob Kamenkovem kaminu. 2. t. m. je Ravnik sam preplezal desni slap nad Tamarjem, tri dni kasneje z Nočem in Volontarjem še slap nad votlino ter dan kasneje z Rafkom Kolberom še Srednji slap.
Tudi Radovljičani so plezali nad Tamarjem. Blaž Jereb je 3. t. m. preplezal slap nad votlino, 6. t. m. pa z Vito Plemelj skrajno desni slap z Borutom Kersnikom in Dušanom Kocjančičem pa desni slap.
Rihard Murn in Luka Karničar (oba AO Jezersko) sta 5. t. m. v slabih razmerah preplezala Sinji slap pod Češko kočo. Z njima sta to smer preplezala še Matevž Lenarčič (AO Trbovlje) in Igor Škamperle (AO Postojna). Dan kasneje je Luka Karničar z Gorazdom Kocjanom ponovil še Smer izgubljene rokavice (75/40-50 st., 320 m, slabe razmere) v S grebenu Kočne.
Marjan Kovač (АО Črnuče) in Tomaž Vilempart (АО Matica) pa sta 8. j t. m. preplezala Orglice v dolini Kamniške Bistrice. Led je bil slab, sveča votla in čez dan je po slapu že pošteno tekla voda.
»Noro poletje« v Chamonixu
V Franciji komentirajo poletje 84 kot »noro«. Gre za stene in vzpone v njih na področju Mont Blanca. Opazen je neverjeten napredek pri večini alpinistov. Opravljeno je bilo veliko ekstremno hitrih vzponov v težkih in dolgih smereh. Precej jih je bilo opravljenih v enem dnevu.
22. julija 84 sta C. Prof it in T. Renault preplezala severno steno Grand Pillar d´Angle, nadaljevala sta v Freneyih. Najprej smer iz leta 1961, potem pa še Direktno smer iz leta 1982. Končala sta po grebenu Inominata. Za vse sta potrebovala 22 ur.
Profit in D. Radique sta prav tako preplezala v Freneyih Severni steber, Centralno smer iz leta 1982, Skriti steber in Južni steber. Vse v neprekinjenem plezanju.
D. Lacroix in E. Escoffier sta bila aktivna v istem obdobju. Splezala sta ameriško Direktno v Druju (do vrha in ne samo do bloka), sestopila na ledenik Charpoua, potem pa v Grandes Jorasses preplezala še Walkerja. Od začetka do konca 21 ur.
Profit in J. Winterburger sta splezala ameriško direktno v Druju v 6 urah, Contaminovo v Petit Jorasses v 5 urah, Profit pa je potem soliral še Mrtvaški prt v Grandes Jorasses v 4 urah. Opravljen je bil še en pomemben vzpon v Freneyih. Prosto so preplezali Direktno smer v Centralnem stebru Freneyev, smer, ki so jo prvi splezali Bardill, Piola in Steiner leta 1982. Ocena je 6 с po francoski lestvici.
V SV steni Aiguille de Leschaux sta lanskega avgusta Chris Dale in John Silvester opravila prvenstveni vzpon, ki sta ga imenovala Nori veter (800 m, ED+). Spodnji del sta plezala nenavezana, pod glavno skalno steno sta pustila opremo za led, potem pa splezala 9 raztežajev do vrha. Spustila sta se po Cassinovi smeri, pobrala opremo in splezala navzdol do ledenika. Plezala sta prosto in od devetih raztežajev ocenila VI kar 7 raztežajev, eden je V, eden pa IV+. Za smer, ki poteka desno od Cassinove, sta rabila 8 ur. Vse sta splezala z zagozdami.
Kaj lahko rečemo na to? Alpinisti, ki so opravili te vzpone, so tistemu, ki spremlja dogajanja, še kako dobro poznani. To so vsi po vrsti vrhunski alpinisti mlajše generacije. Jasno je, da so smeri, ki so jih plezali po več skupaj, izredno težavne. Za takšne uspehe je poleg velike fizične in psihične kondicije potrebno tudi zelo do-bro poznavanje dostopa in sestopa, pa tudi poznavanje smeri.
Kloža se je odtrgala
V zvezi z nesrečo Marka Kogoja je bilo v Delu 5. januarja poročanje netočno. Marko v Italiji ni ostal sam in je odšel na svoj zadnji vzpon po dogovoru s prijatelji v čudovitem vremenu. Smer vzpona, ki jo je izbral, je bila v danih razmerah objektivno najbolj varna možnost in za alpinista njegovih sposobnosti ni bila zahtevna. Kloža, ki se mu je odtrgala je bila igra narave, past, ki se ji še tako preudaren alpinist ne bi mogel izogniti. Ko ga ob dogovorjenem času ni bilo nazaj, so ga prijatelji šli iskat, našli odlom plazu in njega 500 m nižje v grapi.
Osvojitve osemtisočakov
Znani španski (baskovski) strokovnjak za najvišje vrhove sveta, Kartajanari, je objavil število vseh vzponov na vrhove nad 8000 metrov, tako glavne kot tudi stranske. Statistični pregled obsega čas do avgusta 1984. Vse-ga skupaj je bilo opravljeno na osemtisočake 800 vzponov, ki jih je opravilo 592 alpinistov (veliko gornikov se je povzpelo na dva ali več vrhov). Če odštejemo Šerpe, so vodilne države naslednje: 1. Japonska: 123 vzponov, 2. ZRN 82, 3. Avstrija 75, 4. Švica 67, 5. Poljska 57.
ZDA so na sedmem mestu, Velika Britanija pa na desetem. Šerpe so opravile 95 takih vzponov, kar daje Nepalu drugo mesto. Jugoslavija zavzema s 13 vzponi dvanajsto mesto, ČSSR je na štirinajstem mestu (če šte-jemo še jesen 84, potem so še za dve mesti višje). Sovjetska zveza je petnajsta, Bolgarija pa je na sedemnajstem mestu.
Do sedaj je bilo preplezanih tudi že 7 stranskih vrhov, ki pa so kljub temu visoki nad 8000 metrov. Na štiri od teh so prvi prišli poljski alpinisti. Vsega skupaj je bilo do sedaj na te stranske vrhove opravljeno 55 vzponov.
Andre Contamine - 65 let
Najbolj poznani francoski alpinist, smučar in gorski vodnik, Andre Contamine (rojen 1919) je avgusta 1984 odšel v pokoj. Na ENSI (Ecole de Ski et d'Alpinisme) v Chamonixu je bil profesor do leta 1975, odgovoren za »smučanje in plezanje«. Mednarodni sloves si je pridobil s svojimi 1500 vzponi v Alpah, med katerimi je 40 prvenstvenih kot so XX vzhodna stena Moine, južna stena Aiguille du Midi, zahodna stena Petit Jorasses in druge. Dal je velik prispevek gorski reševalni službi, predvsem tudi za helikoptersko reševanje in je po pravici »ambasador« francoskega alpinizma.
Marko Kogoj
V sredo, 2. t.m., so se tik pod vršnim grebenom Nabojsa, nekaj metrov pod odlomom klože zbitega snega, končale stopinje Marka Kogoja, 26-letnega alpinista, člana Soškega АО.
Veš Marko, nekdo mi je te dni dejal, da smo alpinisti trdi ljudje. Toda ti veš, kako so naše duše mehke, kako se odpirajo v stenah, poznaš trenutke, ko pogled v prijateljeve oči pove mnogo več, kot vse brezplodne filozofije. Ti veš, kako smo skupaj in bomo še naprej v sebi in prijatelju iskali Človeka in Lepoto, veš, da iščemo pravo življenje in vse tisto, kar so premnogi v dolinah že davno ubili v sebi.
Važno je biti, ne pa imeti, kako človek živi, je pomembnejše od tega, koliko časa živi. In mi, Marko, smo ponosni, da smo živeli s teboj.
O tem, kako dober študent je bil, kako malo mu je še manjkalo, da bi postal morda najmlajši magister znanosti tolminske občine, bi lahko povedali njegovi sodelavci z Inštituta Jožef Štefan. Mi smo ga poznali predvsem kot prijatelja in izjemno sposobnega alpinista. Šele dobri dve leti je tega, kar se nam je pridružil že kot oblikovana športna osebnost. V tem kratkem času je opravil alpinistični izpit, preplezal čez dvesto smeri, mnogo prvenstvenih, postal član podkomisije za vrhunski alpinizem pri PZS, bil eden redkih, ki je plezal prvenstvene vzpone VII stopnje, bil je eden nosilnih stebrov našega alpinističnega odseka.
Marko, med nami boš vedno ostal lep in mlad, poln prijateljstva in energije. Ko bo bolečina otopela, ne bomo več žalovali. Ponosni in hvaležni bomo, da smo na tem svetu, po katerem hodi vse preveč ljudi, ki so v svojih dušah že davno umrli, preživeli nekaj kratkih let s teboj.
Janko Humar