Delo, Šport: ... Zimska sezona v Himalaji v znamenju orkanskega vetra

Prvi zimski vzpon na Jalung Kang (8505 m) so opravili alpinisti iz Južne Koreje - Celotno navezo je veter odpihnil z vrha

KRANJ - Za letošnjo zimsko sezono v nepalski Himalaji, ki pa seveda še ni končana, lahko ugotovimo predvsem dvoje: malo uspeha in preveč nesreč. Glede na neuradne informacije je bilo letošnjo zimo v Nepalu okoli 20 odprav, večji delež med temi pa predstavljajo odprave iz Južne Koreje. V Nepalu je bilo približno 75 odstotkov odprav neuspešnih.

Le 5 moštev je bilo uspešnih. Tri na nekoliko nižje vrhove (Langsisa Ri 6427 m, Langtang Ri 7205 m in Taweche 6501 m). Le dva omembe vredna vzpona sta bila opravljena. Ameriška odprava je dosegla vrh Daulagirija (8167 m), in sicer 19. decembra, moštvo Južne Koreje pa je opravilo prvi zimski vzpon na Jalung Kang (8505 m) z južne strani. Vrh so dosegli trije člani 20. decembra, vendar kljub uspehu se je vse skupaj končalo tragično. Na sploh je bil pozimi v Himalaji velik problem orkanski veter in tukaj na Jalung Kangu je imel tragične posledice za Korejce. Vse tri člane, ki so bili na vrhu, je orkanski veter dobesedno odpihnil z njega in za njimi ni bilo več sledu.
Na Everestu Korejci niso mogli doseči kaj več kot južno sedlo. Bolgari ponovno niso uspeli v južni steni Anapurne, dosegli so celo samo 6600 metrov. To je bil že njihov tretji poskus v tej steni. Poljaki pod vodstvom Jana Orlowskega so poskušali splezati JZ steber Jannuja (7710 m). Kljub orkanskim vetrovom so splezali celotni steber, postavili tabor IV na višini 7200 metrov, vendar več kot 7350 metrov 9. januarja niso mogli doseči. Poleg treh ponesrečenih z vrha Jalung Kanga so se smrtno ponesrečili še štirje alpinisti in šerpe. Vse skupaj je kaj žalosten rekord za zimske sezone v Himalaji sploh. Vsaj je v dveh primerih (Daulagiri in Čo Oju) je bil vzrok nesreče orkanski veter
(poleg nesreče na Jalung Kangu seveda). Na splošno so bile razmere v različnih predelih kaj različne. Medtem ko je v zahodnih predelih precej snežilo, je bilo v vzhodnih pravzaprav malo snega in je bil glavna ovira izredno močan veter, ki se je poigraval z usodo vseh odprav.

Tomo Česen

 

Nepal odprl nove vrhove
Nepalska vlada je v letošnjem letu odprla pet novih šesttisočakov, nekaj med njimi je morda sploh še nepreplezanih. Ti vrhovi so Ganchempo (6387 m), Urkinmang (6151 m), Bhemdang Ri (6150 m), Gandharva Chuli (6248 m) in najvišji med temi novo odprtimi Gur Karpo Ri (6891 m). Trije od teh petih so na področju Jugal Himal. Tako je sedaj število vrhov, ki so dovoljeni za tuje odprave poraslo na 127, vključno s tistimi 18 vrhovi, ki so dovoljeni tudi za trekinge.
Poleg teh novih dovoljenj so sporočili tudi spremenjene višine za tri vrhove. To so Nepal Peak 7168 m (prej 6910 m), Lantang Lirung 7225 m (prej 7234 m) in Ganesh 11 7163 m (prej 7111 m).

 

Zagrebški Art Rock v začetku aprila
Tekmovanje v športnem plezanju Art Rock 90 bo, kot smo že omenili, v Zagrebu 7. in 8. aprila v Domu športov. Letošnji organizator tega tekmovanja sta Planinska zveza Zagreba in PDS Velebit. Obljubljajo boljšo organizacijo, kot je bila lansko leto. steno bodo nekoliko podaljšali, merjenje bo s teodolitom, poskrbljeno bo tudi za hrano v izolacijski coni itd.
Zadnji rok prijav je 25. marec in jih je potrebno poslati na naslov: Gordan Tomšič, Utješinovićeva 10, 41000 Zagreb. V prijavi je potrebno navesti osebne podatke, tri najpomembnejše vzpone v prostem plezanju, poleg tega pa je potrebno priložiti tudi potrdilo o vplačani startnini, ki znaša 50 dinarjev na posameznika. Startnino je potrebno plačati na žiro račun PDS Velebit št. 30102-678-4099 z oznako »za Art Rock 90«. Organizatorji posebej opozarjajo, da ne bodo v nobenem primeru upoštevali zakasnelih in nepopolnih prijav. Pogoj za udeležbo na tekmi je pri moških vzpon z oceno IX- in za ženske vzpon z oceno VIII.
V Zagrebu imajo namen organizirati tudi tekmovanje v hitrosti, seveda v primeru, da bo dovolj zainteresiranih. Zalo naj vsi tisti, ki bi želeli nastopati v paralelni hitrostni tekmi, to v prijavi tudi navedejo.

T.Č.

 

Pohod ob dnevu žena
PD Laško obvešča, da bo tudi letos (že šestič) tradicionalni pohod ob dnevu žena na Šmohor. Pohod bo v nedeljo, lit. m. Start bo pri samopostrežni trgovini v Debru, kjer bodo med 7.30 in 9.30 delili spominske kartone. Seveda so zaželeni pristopi tudi iz drugih smeri.i. Hoje v eno smer je slabi dve uri. Vlaki iz Celja in Maribor;, prispejo ob 8.37, iz smeri Zidani Most pa ob 8.03. V domu na Šmohorju bo ob ! 1. uri kratek kulturni program, potem pa bodo poskrbeli za veselo razpoloženje.

 

Zbor PLV v zimskih razmerah
Odbor za PLV pri KVIZ PZS prireja od 16. do 18. marca republiški zbor PLV v zimskih razmerah v Domu na Zelenici. Zbor bo v domu ob 18. uri. ko bodo udeleženci pregledali opremo in se razdelili v skupino pohodnikov in skupino turnih smučarjev. Na pohod ali turni smuk bodo krenili v soboto dopoldan, po povratku pa se bodo pogovarjali o temah: podhladitev in pomoč, osebna zimska oprema, tehnična oprema turnega smučanja in tehnična oprema pohodnika. V nedeljo bo dopoldan še delo na terenu. Udeleženci ali matična PD morajo ob prijavi plačati stroške namestitve, prehrane in organizacije v znesku 300.00 din na tekoči račun PZS. št. 50101 -678-47046spripisom PLV Zelenica. Udeleženci morajo obvezno prinesti s seboj cepin in dereze, tisti ko bodo smučali pa še popolno turnosmučarsko opremo.

 

95 let Planinskega vestnika
Prva številka glasila slovenskih planincev je izšla 8. februarja leta 1895 - Najnovejša številka je posvečena jubileju

LJUBLJANA — »Sklenil je odbor Slovenskega planinskega društva od leta 1895. počenši izdavati blagemu planinoslovstvu posvečen mesečnik, kateri bode objavljal zanimljive planinoslovne spise in slike. Oziral se bode časopis tudi na promet in donašal različne društvene vesti in domače in tuje turistične in planinoslovne novice. Priobčevali bodemo tudi životopise znamenitih slovenskih hribolazcev ...«

Takole sta v uvodniku prve številke Planinskega vestnika zapisala načelnik in tajnik Slovenskega planinskega društva. V teh svojih 95 letih se je Vestnik razvil v kleno kulturno glasilo, ki je skupaj s svojim ljudstvom kljubovalo potujčevanjem. previhralo viharje svetovnih vojn, pa skorajda klonilo — postajalo podobno nemočnemu dinozavru, toda znova je zmoglo najti pot med ljudi, jih dvigalo iz nižin v višave in številnim pomagalo preplezati prvi pisateljski ali celo pesniški previs.
»Boljšega arhiva za nazaj, kot je ta planinska revija, naša organizacija nima. Noben planinski muzej, ki ga že pol stoletja brez uspeha pripravljamo, ne more nadomestiti tistega, kar je zapisano med platnicami Planinskega vestnika,« pravi v uvodni besedi ob jubileju glasila Tone Strojin. Kajti Vestnik je podoba časa, ki je zdaj drugačen, pa hkrati prav tak kot pred desetletji, ali stoletjem.

Urednik Marjan Raztresen v rubriki namesto komentarja v zadnji številki namreč razmišlja takole: »Z nostalgijo se spominjamo besedil že izpred dveh desetletij. Z nostalgijo se bomo nekoč spominjali planinskih besedil, ki so izšla v osemdesetih letih tega stoletja. Še bolj pa bodo hrepeneli po avtorjih iz sedanjih časov tisti naši zanamci, ki teh časov niso nikoli poznali«
Planinski vestnik je revija, ki je namenjena tako starim kot mladim, ženskam in moškim, najrazličnejšim slojem in ljudem drugačnih pogledov na svet; prav vsem tem različnostim tudi odpira svoja vrata.
Njih druži le ljubezen do gora, ljubezen do narave. Najsi gre za vrhunske alpiniste, plezalce, rekorderje, pustolovce, ali »samo« šodrovce, popotnike po gričevnatih pokrajinah, planinske administratorje ali nemara planinske »mitingaše« in podobno, vsem so skupna takšna in drugačna doživetja. Toda izpovedi ali opisi le-teh so lahko popolnoma različna.

Naključje je hotelo, da hkrati z Vestnikovim jubilejem praznuje visoko obletnico (osemdeset let) tudi pomembna osebnost slovenskega besednega in glasbenega ustvarjanja, ter velik ljubitelj slovenskih gora, Marjan Lipovšek. Njegovemu jubileju je posvečen tudi krajši zapis v februarskem PV, v katerem avtor (Strojin) ob ocenjevanju Lipovškovih izraznih podob spoznava, kako se iz majhnih dejanj lahko ustvari literarna umetnina, kako iz vsakega stavka svojih misli pisec zna izpovedati bogastvo svojih razmišljanj. Za neko literarno stvaritev torej ni vedno nujno potrebna zgolj nevarna pustolovščina, temveč je treba do planin, gora in narave nasploh vzpostaviti še kakšen drug, bližnji, 'prijateljski, bolj iskren odnos. Nekaj tega naj tudi v prihodnje daje Planinski vestnik bralcem, bralci pa naj obogatena duhovna spoznanja znova — za bodoče rodove — vračajo Planinskemu vestniku. Zato naj velja želja Jožeta Dobnika, ki takole zapiše: »Ostani nam dragi Planinski Vestnik, prijatelj in svetovalce.

Matej Šurc

 

Izleti in popotovanja KMS
LJUBLJANA — Komisija za mednarodno sodelovanje pri PZS je že začela zbirati prijave za svoje izlete in popotovanja.
Od 29. junija do 15. julija bo popotovanje po Islandiji s tridnevnim izletom na Grenlandijo. Udeleženci se bodo seznanili z naravnimi zanimivostmi in se povzpeli tudi na kakšen vulkan, obenem pa bodo ribarili in jezdili.
Od 3. do 10. avgusta bo planinski izlet na Mont Blanc (4807 m) in Gran Paradiso (4061 m). Posebna atrakcija bo spust s čolnom po divjih alpskih rekah.
Od 16. novembra do 8. decembra pa treking po Ekvadorju z vzponi na nekaj vulkanov in ogledom Galapaških otokov. Zaradi velikega zanimanja bo komisija zbirala tudi okvirne prijave za ponovitev popotovanja po Mehiki konec leta in Peruju meseca junija.
Smučarski izleti so bili zaradi slabe zime odpovedani, vabilo na tradicionalni izlet na Ankogel pa bo pravočasno objavljeno.
Informacije na PZS vsak ponedeljek marca od 15. do 17. ure, tel. 061 312 553 in 315 493 ali dopoldan pri Pretnarju, tel 064 74 187 in 74 776.

Tičarjev dom na Vršiču nima možnosti za zimsko obratovanje
Sob ni mogoče ogrevati, ob nizkih temperaturah bi zmrznila voda v sanitarijah - Nova Erjavčeva

JESENICE — Člani PD Jesenice že vrsto let vzorno skrbijo za dve planinski postojanki na Vršiču, in sicer za Tičarjev dom in Erjavčevo kočo. Prijetna okolica v vseh letnih časih privablja številne planince od blizu in daleč. Ker je Vršič zanimiv tudi pozimi, so jeseniški planinci vsa leta imeli odprto Erjavčevo kočo. Zaradi dotrajanosti so jo podrli in sedaj na istem mestu gradijo novo.

Prav zato in predvsem zaradi milih zim se v zadnjem obdobju v planinski in širši javnosti širijo kritike, zakaj sedaj v zimskih mesecih ni odprt Tičarjev dom. Televizija Ljubljana je Planinsko društvo Jesenice lani celo »nagradila« z bodečo nežo za premajhno prožnost turistične ponudbe na Vršiču. Vodstvo planinskega društva pojasnjuje, da Tičarjev dom ni grajen za obratovanje v zimskih mesecih. V sobah ni možnosti za ogrevanje, zaradi nizkih temperatur bi zamrznila voda v sanitarijah, v primeru novega snega je težak dostop do doma.Če pade manj snega je cesto sicer moč plužiti, vendar obstaja nevarnost plazov, pa tudi sicer okolica Vršiča v zimskih mesecih skriva številne pasti.
Jeseniški planinci so se povezali tudi s sanitarnimi inšpektorji, ki se povsem strinjajo, da je Tičarjev dom pozimi zaprt. Ko bodo planinci zgradili novo Erjavčevo kočo, bo seveda ponovno odprta tudi v zimskih mesecih, v okviru možnosti, predvsem ob zagotovitvi varnosti za vse obiskovalce Vršiča, pa bodo planinci lahko poskrbeli tudi za prožnejšo turistično ponudbo. Ker je Vršič eden najlepših predelov v Julijskih Alpah, je zagotovo cilj Planinskega društva Jesenice, da poskrbi za vsestransko ponudbo za vse planince, turiste in druge obiskovalce Vršiča.

Janko Rabič

 

ALPINISTIČNE NOVICE

V Planjavi
Marko Prezelj (AO Kamnik) je v zahodni steni Planjave prosto ponovil Centralno smer (VI), sestopil pa je po Dokončani smeri.

Otvoritev umetne stene v Radovljici
Radovljiški alpinistični odsek vabi v petek, 9. t. m., na otvoritev umetne plezalne stene, ki so jo postavili v veliki telovadnici OŠ A. T. Linharta v Radovljici.
Program bo potekal po naslednjem vrstnem redu. Ob 15. uri bo na sporedu tekmovanje v hitrostnem plezanju, uro kasneje se bodo na umetni steni lahko preizkusili obiskovalci, ob 17. uri pa bo tekmovanje v težavnostnem plezanju, ki se ga bodo udeležili udeleženci himalajskih odprav in drugi vrhunski športniki radovljiške občine. Uradna otvoritev bo ob 18. uri s predstavitvijo vrhunskega športnega plezanja, ki ga bo predstavil Srečo Rehberger.

Plezališče pri Libojah ima nad 100 smeri
Čeprav smo to plezališče v alpinističnih novicah že omenili in vsaj nekaj slovenskih plezalcev ve zanj. si ga tokrat oglejmo nekoliko pobliže. Dostop do njega je preprost. Z glavne ceste Ljubljana-Celje zavijete pri Petrovčah proti Libojam. Od Liboj je potrebno nadaljevati še kakšne 3 km mimo kamnoloma. Tu pa se odcepi cesta do kmetije pod stenami. V Libojah (pravzaprav se hrib imenuje Kotečnik) je približno za kilometer sten visokih od 10 do 50 metrov. Do sedaj je v njih preplezano približno 100 smeri od VI. do IX. stopnje, vendar je še vsaj enkrat toliko možnosti. V tem trenutku je opremljenih približno tri četrtine smeri, za druge pa upajo, da bodo kmalu našli sredstva za opremo. Alpinistični odsek Štore bo v kratkem izdal tudi vodniček za to področje avtorjev Danija Bedrača in Albina Simoniča. Vodniček formata A5 bo vseboval vse potrebne informacije o smereh, skice sten s smermi, pregledno karto itd. Vodnik bo mogoče dobiti pri avtorjih, lahko pa ga naročite že sedaj pri Daniju Bedraču, ul. Bačke Palanke 12, 63310 Žalec. Cena bo okoli 40 din.

Predavanje Pavleta Kozjeka
V dvorani KS Grdišče, Rimska 24 bo imel v sredo, 7. t. m. ob 18.30 predavanje Pavle Kozjek. Tema predavanja bo seveda zadnja odprava na Šiša Pangmo in njegov vzpon v alpskem stilu, ki ga je s Štremfljem opravil v Slovenskem stebru.

Plezališče Dvigrad v Istri
Znani italijanski plezalec Maurizio Zanola-Manolo se večkrat odpravi na pot s kolesom in med svojim potovanjem včasih odkrije kakšno novo plezališče. Med drugim se je tako potikal tudi po naši Istri, zagledal dobro »steno« in splezal nekaj smeri. Gre za Dvigrad, ki je najbolj dostopen po cesti Buzet-Pazin-Pulj. 13 km od Pazina je v vasici Žminj križišče, v katerem sledimo cesti za Rovinj do naselja Kanfanar, tam pa je odcep za Dvigrad. Prvi obiskovalci so bili po sledeh sodeč še pred Manolom, vendar imena teh niso znana.
Manolo je v Dvigradu splezal 7 smeri in med njimi je tudi Malvazija, ki je sedaj gotovo najtežja smer v Jugoslaviji. Manolo jo je ocenil z oceno 8b+ (X+). Poleg te smeri so v tem plezališču še Nagriliata (7a+), Clan Destino (7b), Fatura (7a), Ritmo che parla (7b), Falsa partenza (7b) in Devi pensare prima (7c). Pod vsemi smermi so tudi imena. Nekateri naši plezalci so to področje že obiskali.

Zahodni raz Schartenspitze
V Hochschwabu sta Marjeta Lešnik in Mira Zorič (obe AO Impol) 25. februarja opravili prvo jugoslovansko zimsko ponovitev Zahodnega raza v Schartenspitze. Smer, ki je visoka 250 metrov, v začetku poteka po se-verni steni in nato preide v raz. Ocena je V, A1.

Odprava PD Iskra na Kilimandžaru
PD Iskra - Ljubljana je ob svoji dvajsetletnici pripravilo odpravo na Kilimandžaro, v kateri je bilo 19 članov. Odprava je najprej prenočila v koči Marango, naslednji dan pa so nadaljevali pot do koče Horombo na višini 3725 m. kjer so spet prenočili. Do koče Kibo na višini 4720 m so prišli tretji dan, takoj po polnoči pa so ob polni luni in mrzlem vetru startali na vrh. Enajst članov odprave je doseglo greben Gillmans Point (5681 m), šest članov pa je nadaljevalo pot na Uhuru Peak (5895 m), kjer so razvili slovensko zastavo in zastavo Iskre. Vrh je bil v snegu, razgled pa čudovit.

V. P.

Za boljšo opremljenost plezališč
Slabi svedrovci v nekaterih smereh, potreba po obnovitvi stojišč oziroma varovališč. dobra oprema za nove smeri in pa seveda splošni problem pomanjkanja te opreme - vse to je vzrok, da se je komisija za športno plezanje povezala s Triglavom iz Tržiča. V tej organizaciji so našli posluh za to problematiko. Na voljo so dali posebne TSA vložke (120/12 mm) in obljubili sodelovanje tudi v prihodnje. Tako sedaj lahko vsi, ki imajo v načrtu nove smeri ali pa obnovo starih, lahko dobijo te vložke pri Igorju Jamnikarju.

T. Č.

Spalne vreče
Ponudba spalnih vreč iz domačih delavnic je kar pisana. Milena jih izdeluje iz puha, sešite pa so iz poliamida, poroteksa ali kranteksa. Modeli so različni, primerni za alpiniste, jamarje in tabornike. Informacije po telefonu dopoldne 346 128, popoldne 328 001 - Milena.