| Planinski vestnik 1963/3, Razgled po svetu - Tine Orel: TRIUMF NA JANNU imenujejo Francozi svoj lanski uspeh v Himalaji. Lucien Devies, predsednik FFM (Federation Frangaise de la Montagne) je napisal uvodni članek v La Montagne et Alpinisme 1962/63, v katerem poudarja avantgardno vlogo francoskih alpinistov v himalaistiki.
Po Annapurni in Makaluju so tudi v Himalaji začeli iskati težavnost zaradi težavnosti in tako je prišlo do uspeha v Tour Mustagh, ta pa je obrnil oči francoskih alpinistov k Jannuju l. 1957.
Prvi je bil na delu Guido Magnone, za njim l. 1959 Jean Franco, ki je prišel 300 m pod vrh. Teh 300 m je pomenilo problem, pred kakršnim doslej še ni stala nobena himalajska ekspedicija. Desetorica najboljših francoskih plezalcev, 30 izbranih šerp, »zadnji krik« najboljše opreme, in še to in ono je pomagalo, da so triumf doživeli v l. 1962. 26. aprila so Lionel Terray, Jean Ravier in Wangdhi prišli 150 m pod vrh, pa so zaradi defekta pri kisikovih aparatih odstopili. 27. aprila so od tu nadaljevali Paul Keller, Rene Desmaison, Robert Paragot in Gyalzen Mičung.
Začeli so ob polšestih zjutraj, na vrh prišli ob polpetih popoldne, v tabor VI so se vrnili ob poldesetih zvečer ob svitu električnih svetilk. 28. aprila so dosegle vrh še ostale naveze in to v 4 urah, ker so si pomagale s klini in vrvmi prve trojice. Le Maurice Lenoir ni bil na vrhu, bil je bolan v baznem taborišču.
Devies s ponosom kaže na to dejstvo, da je prišla na vrh vsa ekspedicija, francoska prednost že od Makaluja sem. Porabili so preko 3000 m fiksne vrvi. Tehnične težave so bile izredne, posebno med taborom III in Tete de la Dentelle. Po sijajnih slikah, ki so jih objavili, jim moramo pritrditi. Devies hvali oba protagonista Terraya in Kellerja, dalje srečno izbiro ekipe, ki so jo sestavljali stari in mladi asi ter se med seboj odlično razumeli, izvrstni šerpe, občutek za kolektiv, ki je predvsem omogočil koordinirano delo in hitrost.
Od l. 1950 je francoski alpinizem v 14 letih dajal himalaistiki nove impulze v materialu, v taktiki, ciljih, ki so si jih izbrali in dosegli. Devies trdi, da so pri »zavzemanju« Himalaje Francozi igrali zato bistveno vlogo. Pokazali so smisel za skupnost, čeprav iz dežele, ki je najbolj individualistična, v športu, ki je najbolj individualističen, redek zgled vztrajnosti in soglasja.
|