Primož Blaha - 20. dan: Katmandu – Istanbul
Istanbul? Kaj pa ima Istanbul z Nepalom?! V resnici prav nič, le to, da je bil vmesna postaja na poti. Ugoden let iz Ljubljane je bil pravi luksuz. Nazaj grede pa ni bilo direktne povezave isti dan, zato smo imeli na voljo dve možnosti: prvič, letimo v Zagreb in z avtobusom v Ljubljano. Drugič, počakamo v Istanbulu do naslednjega dne. Druga možnost je vključevala dovolj časa za hiter ogled mesta in seveda hotel s petimi zvezdicami. To se pa ne sliši slabo, vzamemo!
Vstali smo še v temi in na hitro pozajtrkovali, nato pa so nas zapeljali na letališče. So že vedeli, da moramo biti dovolj zgodaj tam, saj smo se pošteno načakali, da smo prišli skozi vse standardne procedure. Let do Istanbula se je grozno vlekel – na poti v Katmandu smo leteli ponoči in velik del leta prespali, zdaj pa kar ni hotelo biti konca …
Ko smo končno pristali v Istanbulu, smo morali najprej dvigniti prtljago, čeprav nam je bila samo v napoto. Potem smo se zmenili za hotel in čez čas so nas prišli iskat in nas zapeljali kar daleč od letališča do našega hotela. Že med vožnjo smo videli, da gre za lepo urejeno in živahno mesto, ki se nenehno razvija, vsepovsod nove gradnje, novi projekti. Le promet je naravnost obupen! Gneča na obvoznici, na ulicah, čez dan, zvečer, menda kar stalno.
Čeprav smo pristali malo čez poldne, se je vse skupaj zavleklo, zato smo se v hotelu takoj zmenili, da nas peljejo do centra. Na hitro smo šli v sobe – in to kakšne sobe! Po skoraj treh tednih Nepala je bila urejenost in čistoča (kakšna čistoča!) hotela precejšen šok!
Urejen smo imeli zastonj prevoz do centra mesta, kamor pa smo zaradi gneče prišli tik pred sončnim zahodom. K sreči so vse glavne znamenitosti precej blizu, zato smo hitro šibali do Modre mošeje in Hagie Sofie. Impresivno. V bližini je tudi Grand bazaar, ki je v resnici čisto moderno nakupovalno središče – ne kar smo si predstavljali. Vmes smo šli na kebab, potem pa še malo naokoli po živahnih ulicah. Spustili smo se do morja, do Bosporske ožine in se nagledali nočnih razgledov. Utrujeni od leta smo šli potem kmalu nazaj v hotel, kjer smo se prvič po treh tednih zares umili! Koliko umazanije smo splaknili s sebe! Nato pa v neverjetno mehke, tople postelje …
21. dan: Istanbul – Ljubljana
Zadnji dan se nam ni nikamor mudilo, zato smo si privoščili počitek, da ne pridemo domov preveč utrujeni – saj smo šli vendar na dopust! Jaz kljub temu nisem mogel spati, ker smo bili še na nepalskem času in sem ob prvem svitu vstal. Nisem še bil v hotelu s petimi zvezdicami, zato sem šel pogledat kaj mi nudijo. Privoščil sem si jutranje plavanje in nato namakanje v masažnem bazenu. Savna me ni mikala, masaža je bila pa na voljo šele popoldne – pa tak hotel!
Za zajtrk smo si vzeli več kot eno uro časa: ob prihodu v jedilnico smo kar onemeli od vse tiste raznolike hrane! Verjetno nihče od nas še ni toliko pojedel za zajtrk kot takrat. Od nažrtosti smo morali kar malo v sobe ležat…
Ob poldne so nas peljali nazaj na letališče in po parih urah leta smo naposled pristali na domačem Brniku. V temi, mrazu in dežju!? November res ni najboljši mesec za povratek s potovanja. Še cel teden sem rabil, da sem za silo prišel k sebi in se navadil vsakdanjika. Še sreča za goro slik, ki so me vedno znova ponesle nazaj v tiste lepe kraje. Pa vendar slike zgolj hvalijo lepote, zamolčijo pa marsikaj, kljub temu, da so menda vredne vsaj tisoč besed. Se mi zdi, da je pri vsem tem še najlepši občutek v zavedanju, da so tam nekje še štirje, ki to razumejo tudi brez besed.
Primož Blaha