Slovenec: Spet smo načeli vprašanje luške ceste in prepričani smo, da to pot poslednjič, sicer nam ne preostane drugega, kakor da praznujemo še 50-letni jubilej, odkar se potegujemo za to cesto.
Pred 50 leti se je namreč že začutila potreba po zvezi Podravja in Posavja z luško cesto, ki bi šla iz doline Črne čez preval Volovljek na Luče v Savinjski dolini. Takrat so se predvsem poudarjale gospodarske prednosti te ceste, štajerski Nemci pa so takoj zaslutili, kolike škode bi utegnila povzročiti nova cesta v nacionalnem pogledu za prodirajoče nemštvo, ki je seveda videlo Logarjevo dolino kot svojo bodočo dediščino, katero je treba skrbno čuvati pred vplivom iz Ljubljane in in čimbolj navezati na Celje. Po zgradnji luške ceste bi namreč odpadel visok zid Kamniških Alp, ki na tej strani vse od Kokre do Celja loči kranjske in štajerske Slovence in Logarjeva dolina bi bila bližja slovenski Ljubljani kakor pa ponemčenemu Celju. Ta pomislek je vodil štajerske nemške kroge, da so na vse načine zavlačevali vprašanje luške ceste in ko je bivši kranjski deželni odbor že napravil načrte in pričel z resno akcijo za gradnjo ceste, se štajerski deželni odbor v Gradcu pač iz gori omenjenih razlogov nikakor ni hotel izjaviti za cesto. Oviral je gospodarski povzdig naših gorskih krajev, posebno ker bi s tem oškodoval nemštvo in poslabšal izglede na popolno germanizacijo Logarjeve doline.
Po vojni je vprašanje vnovič prišlo v debato, vendar pa sta šele leta 1925 ranjki župan dr. Karba in g. Pustoslemšek pričela z resno akcijo, ki jo je po več sestankih in posvetovanjih vnovič sprožil leta 1928 kamniški župan g. Franc Kratnar. Oblastni odbor je pokazal za to vprašanje vsestransko uvidevnost in na seji 9. novembra 1928 je bil sprejet sklep o gradnji luške ceste. 18. maja 1929 pa je bil ogled trase za novo cesto. Ogleda sta se udeležila tudi oba komisarja ljubljanske in mariborske oblasti dr. Natlačen in dr. Leskovar, dalje inž. Rueh , okr. načelnik dr. Ogrin , oblastni poslanec Ferdo Novak in predstavniki vseh zainteresiranih občin. Komisija se je na lastne oči prepričala o lepoti te pokrajine, ki je odrezana od vsega prometa, in o potrebi luške ceste. Oblastni odbor je dal v delo načrte za del ceste iz Črne do meje mariborske oblasti na Volovljeku in po predlogu bi morali že v letu 1931 začeti z gradnjo.
Po prvotnem predlogu bi bilo možno luško cesto izpeljati v dveh variantah: Po prvi bi se pri Žagarju v Črni odcepila od banovinske ceste in bi šla v več serpentinah pod obronki Male planine na Volovljek. Pri višinski razliki 429 metrov in pri maksimalnem 5 odstotnem strmcu bi znašala dolžina te trase 9 km. Ker bi bila zvezana s precejšnjimi stroški, so se zato odločili za drugo varianto, po kateri bi se luška cesta odcepila od zadnje ali predzadnje serpentine na 920 metra visokem prelazu Črnivcu in bi bila izpeljana po dobrem terenu. Pri istem strmcu bi bila ta varianta dolga 4 km in bi z vzhodne strani v lepem loku dosegla 1029 m visoki preval Volovljek, ki je nekdaj tvoril mejo med Kranjsko in Štajersko.
Na štajerski strani bo izvedba ceste precej težja. Dolžina bo znašala 13 km, višinska razlika pa 500 m. Od Volovljeka do Rosca bo treba zgraditi cesto v serpentinah, naprej pa je dolina brez velikih klancev in že zdaj vodi po njen zložen kolovoz. Stroški bi na štajerski strani znašali okrog 3 milijone, na kranjski pa so proračunani na poldrugi milijon.
Lokalni činitelji v kamniškem okraju so že 1. aprila 1931 podpisali zadolžnice za posojilo 750.000 Din kot 50 odstotni prispevek k gradnji ceste. Banovina je že za naslednje leto vstavila v proračun enako vsoto, ki je bila potrebna za dovršitev ceste do Volovljeka. Za nakazani kredit pa je potem zmanjkalo denarja in luška cesta se je spet odložila za dve leti.
Ali naj se zavlačuje še naprej kakor pod Avstrijo? Lokalni interesenti, zlasti pa Kamničani, so trdno odločeni, da zadevo spet spravijo na debato. Občina in okr. načelstvo sta v tem smislu napravila več vlog na pristojna mesta. Zadnji čas je, da letos pričnemo z gradnjo. Menda ni treba še posebej poudarjati koristi luške ceste v gospodarskem, predvsem pa v turističnem pogledu. Z njo bo pomagano obubožanim gorskim krajem, ki jih bo dobra zveza povzdignila v vrsto ceninih in priljubljenih manjših letovišč ob vhodu v romantično Logarjevo dolino.
Po dovršitvi luške ceste bo stopilo v ospredje podaljšanje te ceste preko Koprive in Črne v Prevalje, s čimer bi bila ustvarjena najkrajša direktna zveza Ljubljane s Koroško.
Luška cesta ni samo luška in kamniška zadeva, čeprav moramo priznati, da so baš Kamničani pokazali največ iniciative in delavnosti pri tem vprašanju. Luška cesta bo predvsem v največjo korist Ljubljani kot tujsko prometnemu središču, ki bo s tem direktno zvezana z Logarjevo dolino. Iz Ljubljane bo v Logarjevo dolino komaj 64 km, medtem ko znaša oddaljenost Logarjeve doline od Celja 69 km. V dveh urah bo avto iz Ljubljane po najprijetnejši vožnji čez Črnivec in Volovljek privozil v Logarjevo dolino. Nova luška cesta pa bo zlasti velikega pomena za napredek in razvoj turizma v naših Kamniških Alpah, ki jih prav po krivici zanemarjamo.
Na prevalu Volovljeka bi cesta dosegla višino 1029 m. Od Volovljeka je že zdaj komaj pičlo uro zložne poti na Malo planino, kamor je že izpeljan kolovoz. Nobene težave bi ne bilo, da bi podaljšali cesto še na Malo planino, na višino 1468 m. Do te višine bi zadostovala dolžina 4 km. Gradnja te planinske ceste bi bila zvezana z najnižjimi stroški, ki so mogoči pri gradnji cest.
Lani se je neka družba zanimala za gradnjo planinskega doma na Mali planini. Imela je na razpolago poldrug milijon denarja, če bi kdo žrtvoval tolikšno vsoto, ali mislite, da se ne bi našlo še pol milijona za podaljšanje ceste na Malo planino, odkoder je potem še 2 km do Velike planine. Ljubljana je v lastnem interesu dolžna, da pokaže vsaj nekaj iniciative tudi v tem pogledu, saj bo to v prvi vrsti v njeno korist. Iz Ljubljane boš lahko v dveh urah z avtomobilom na Veliki planini! Ali ne bo to atrakcija za Ljubljano, ki bo s tem samo dve uri oddaljena od Kamniške Bistrice, od Logarjeve doline in celo od Velike planine.
Opažamo pa, da se Ljubljana zaenkrat še, prav malo zaveda teh velikih ugodnosti, na katere bi lahko naslonila svojo tujskoprometno reklamo. Iz Velike planine, te naše največje in najrazsežnejše planine z zdravim gorskim zrakom in razsežnimi smuškimi tereni, pa bi lahko napravili najprivlačnejšo točko v naših planinah, ki bi jo obiskovali turisti in neturisti. Povsod okrog nas izpeljujejo dobre ceste na visoke gore in sporedno z naraščanjem avtomobilizma krčijo motornemu vozilu udobno pot na najlepše planinske postojanke, pri nas pa zdaj že 50 let premlevamo vprašanje luške ceste in ni se še posrečilo, da bi pričeli graditi vsaj prvi, 4 km dolgi del od Črnivca na Volovljek. Čas gre svojo pot naprej in naše obotavljanje in zavlačevanje utegne imeti za posledico veliko škodo. Vse je pripravljeno, treba je samo zastaviti kramp in lopato.
Zborovanje v Kamniku
Kamnik, 14. januarja. V sredo, 16. t. m. ob pol 10 dopoldne bo v dvorani gasilnega doma zborovanje za gradnjo luške ceste. K zborovanju so vabljeni vsi interesenti iz kamniškega in gornjegrajskega okraja, da še enkrat poudarijo svoje zahteve in prosijo za zgraditev luške ceste.
Slovenec, 15. januar 1935