Jutro: Važna nova odkritja prof. Srečka Brodarja
Celje, 17. januarja
Celjski znanstvenik g. prof. Srečko Brodar, ki se je s svojimi senzacionalnimi odkritji iz prazgodovinske dobe v Potočki zijalki na Olševi proslavil v naši državi in tudi že v inozemstvu, je predaval v ponedeljek zvečer številnemu poslušalstvu na Ljudskem vseučilišču v Celju o svojih novih odkritjih v Potočki zijalki in v jami v Njivicah pri Radečah.
Iz njegovega zanimivega predavanja posnemamo: Potočka zijalka na Olševi leži 1700 m nad morjem, je 115 m dolga in do 40 m široka, njena površina meri okrog 5000 m2. Prof. Brodar je pri kopanju v jami prišel 10 m globoko, a še ni mogel priti do dna, do katerega je menda še 10, 20 ali pa celo 50 m. Potočka zijalka je najbrž tektonska jama in je očividno nastala v pliocenu ali zgodnjem diluviju. V času predzadnje, Tiske ledene dobe, je nastal v jami velik udor in je padel strop na dno, kjer se je nakopičila ogromna množina sige. V maksimu ledene dobe se pojavi v jami prvi jamski medved, do 3.20 m visok, ki je imel 48 do 49 cm dolgo lobanjo in truplo silno močno zlasti v gornjem delu.
Jamski medved je bil v glavnem rastlinojedec. Takrat je živel v Evropi človek Neandertalec. Jamski medved se je širil, naraščala pa je tudi njegova variabilnost. Število samcev in samic, ki je bilo prej v razmerju 1 : 1, se je začelo ob ugodnejših življenjskih pogojih množiti, tako da je razmerje končno znašalo 3 : 1 v prid samcev. Nastopila je degeneracija, bolezni na zobovju in kosteh. Prof. Brodar je izkopal v Potočki zijalki številne patološke tvorbe.
Pričela se je zadnja ledena doba. Preko Karpatov so prišli fosilni ljudje Kromaniotici in izpodrinili Neandertalce. Kromamionec je bil lovec in je prišel tudi do Potočke zijalke, kjer je lovil jamske medvede za hrano in obleko. V jami je bilo nesnažno zaradi mnogih izbljuvkov sov — perje in koščice živali, ki jih je bila sova požrla. Odtod izhajajo tisoči drobnih koščic malih živali, glodalcev, krtov, kuščarje itd., ki jih je našel g. prof. Brodar v jami.
V prvi plasti v jami je g. prof. Brodar nešel okrogel, droben vodni pesek, povečini iz temnega, jami tujega apnenca in zbrušenega kremenca, mnogo drobnih razbitih koščic ter paleocojskih in paleolurskih škriljevcev, ki jih je nanosil človek. V jami je izkopal tudi nad 100 školjk in terciarnih polžev petrefaktov, ki so jih Kromanionci prinesli iz doline. To so ostanki raztrganih ogrlic. Na prvi plasti se je v dobi že težjih življenjskih pogojev nabrala druga plast, v kateri so našli močno preperele kosti jamskega medveda. Ogromno kosti je bilo pri vhodu v jamo: to so ostanki jamskih medvedov, ki jih je usmrtil človek, ker medvedi gotovo niso hodili poginjat k vhodu, temveč v notranjost jame. Človek je jamo najbrž samo obiskoval, lovil je medvede, jih raztelesil in zopet odšel. V jami so našli doslej sedem ognjišč, med temi dve v zadnjih dveh letih: prvo manjše pri vhodu in drugo v velikosti nad 20 kvadratnih metrov 20 do 30 metrov od vhoda ob steni. Ob ognjiščih je bilo mnogo kulturnih ostankov in približno dva kubična metra lesnega oglja. Analiza tega oglja je pokazala, da sta rasla takrat okrog jame smreka in cemprin, drevo, ki ga danes pri nas ni več in raste samo še na Tirolskem, v centralnih Alpah in na Svinji planini. Iz letnic, ki se mikroskopsko vidijo na oglju, se da sklepati, da so bila poletja takrat zelo kratka, nekoliko slabejša nego danes.
Kromanionec je imel že visoko kulturo. Dočim je poznal Neandertalec samo orodje iz kamenja, tako zvane pestnjake, je izdeloval Kromanionec manjše, finejše orodje iz kamenja in tudi iz kosti. Iz posebno goste črne kremenine je izdeloval finejše orodje in sicer nožičke, praskalce, strgalca in puščice odnosno ročne konice, iz rogoličnika rezila, uporabljal pa je tudi eruptivne kamenine porfirje, porfirite in kremenaste sige. Iz kosti je izdeloval lična šila, na katerih se poznajo že prva umetniška stremljenja — urezane črtice in spirale. Ostanki izkopane šminke pričajo, da se je Kromanionec tudi lepotičil in barval lice.
Podnebje postane mrzlejše. Človek, ki je bil pregnal medveda, zapusti Potočko zijalko in medved se zopet vseli v njo. Nastane nova plast, v kateri so našli mnogo razbitih kosti in odkruškov jami tujih kamnov, dokaz, da je hodil takrat človek sem na lov. Sledi plast okroglega peska, nato plast s kostmi jamskega medveda. V zadnji plasti so našli samo še skromen ostanek šila.
Nastopi višek ledene dobe. Jamski medved izumre, človek ne prihaja več v jamo. Potočka zijalka ostane prazna. Vsled padavin se nabere v jami siga, v kateri ni več ostankov, potem pa se začne gromaditi grušč. Gosp. prof. Brodar je izkopal pri vseh dosedanjih ekspedicijah v Potočki zijalki kosti približno 1500 jamskih medvedov, dočim so v jami kosti nad 10.000 jamskih medvedov. Našel je tudi veliko množino artefaktov.
V jami v soteski ob potoku Sopoti v bližini Piatnikove tovarne v Njivicah pri Radečah so pri gradnji banovinske ceste Radeče-Litija odkrili tektonsko jamo. Gospod prof. Brodar je našel že na površju blizu vhoda kosti jamskega medveda v kupih in koščen artefakt. S pomočjo g. inž. Finka, ki je vodil gradnjo ceste, so povečali vhod v jamo in jo razširili od 20 na 40 kvadratnih metrov. Gosp. prof. Brodar je našel v jami kosti 12 do 15 jamskih medvedov, 12 artefaktov iz eruptivnih kamenin, več primitivnih koščenih artefaktov ter ostanke glodalcev in diluvialne ovce.
Gosp. profesor je predvajal številnim poslušalcem več skioptičnih slik Potočke zijalke in njene okolice ter jame v Njivicah in pokazal večje število zanimivih kamenitih in koščenih artefaktov. Poslušalci so z veliko pozornostjo sledili izvajanjem predavatelja in se mu ob koncu z živahnim aplavzom oddolžili za lepo predavanje.
Jutro, 18. januar 1935