Boris Štupar 04.01.1925 06:26 2647 0

Pezdičevo truplo najdeno vrh Begunjščice

Jutro: Truplo finančnega tajnika delegacije ministrstva financ v Ljubljani, Ivana Pezdiča, ki je odšel na Štefanovo na Begunjščico in se ni več vrnil, so včeraj našli.

Zgodilo se je to čisto slučajno. Neki dijak iz Avstrije je šel včeraj zjutraj na Begunjščico. Kake tri minute pod vrhom je naletel nepričakovano na moško osebo v klečeči pozi. Bilo je to truplo že od 26. decembra pogrešanega Ivana Pezdiča. Da ga rešilne ekspedicije kljub izredno požrtvovalnemu in težavnemu iskanju koliko časa niso našle, se je zgodilo to le radi tega, ker se je splošno domnevalo, da je padel Pezdič v kak prepad in se ubil. Zato tudi nihče ni šel na vrh Begunjščice. Kakor se nam poroča, se je dijak, ko je zapazil truplo v klečeči pozi, tako prestrašil, da se sploh ni upal do njega, ampak se je takoj vrnil in prispel ob 5. popoldne zopet v Begunje, kjer je povedal, da je našel vrh hriba Pezdiča mrtvega.

Truplo tragične smrti preminulega finančnega tajnika Ivana Pezdiča prenesejo danes zjutraj domačini v Begunje, nakar bo prepeljano v Kranj, kjer ga polože v ponedeljek, dne 5. t. m. ob treh popoldne k večnemu počitku. Pogreb se bo vršil iz kokriškega predmestja št. 41.

Ivan Pezdič je bil star, šele 47 let. Bil je prvotno računski uradnik pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani, vsled izrednih sposobnosti in posebnih zaslug pa je bil pomaknjen kasneje v status konceptnih uradnikov in postal končno tajnik. Pokojnik je bil jako nadarjen človek in zlasti upravni talent. Že pod bivšo Avstrijo so ga hoteli poslati kot finančnega eksperta v Črno goro in Albanijo, za časa mirovne konference v Parizu pa bi imel biti dodeljen naši delegaciji, kar pa je vsled rahlega zdravja odklonil. Leta 1919 je bil poklican v finančno ministrstvo v Beogradu in je bil prvi proračun za Slovenijo v glavnem njegovo delo. Vsled prenapornega dela je pričel živčno bolehati in dobil končno daljši dopust. Čim je okreval, je bil zopet dodeljen finančni delegaciji v Ljubljani. Zadnje čase se mu je zdravstveno stanje zopet poslabšalo in je bil precej zamišljen in močno potrt. Pokojnik se je v mlajših letih udejstvoval tudi literarno. Bil je od leta 1903. sotrudnik tedanjega beletrističnega lista »Slovana«, kjer je priobčil več jako lepih lirskih pesmi pod psevdonimom Pavel Golob.

Jutro, 4. januar 1925

04.01.1925