AO Novo mesto - Kristina Barbo: Spodobi se in pravično je, da morda tudi jaz spišem kakšno vrstico o letošnjih plezalnih vtisih in hribovskih izkušnjah.
Po marčevskem vplezavanju v Ospu, Vipavi, Armeškem in Luknji, je Robert odločil julija, ko je Pečenko končno naklonil nekaj pametnega vremena, da odžvenketava v Severno steno Male Mojstrovke. Slišalo se je bogovsko! In prav tako je tudi bilo. Šinki, Fako, jaz in ti, švist do Vršiča in vsak v svoje smeri. Na vstopu v Severni raz sva takoj zaznala dve zadnji plati avstrijske naveze in se premislila ter izbrala Kaminsko smer - nekoliko levo od prvotno planiranega izhodišča. Kljub veliki verjetnosti, da bodo kamini v smeri še mokri … Menda upanje umre zadnje, toda v najinem primeru je umrlo po dveh raztežajih, v prvem kaminu. Robert se je mokrega tobogana sicer lotil precej uspešno, vendar sva vseeno obrnila in odplezala nazaj proti Severnemu razu, ter se v smer priključila dva raztežaja pod avstrijsko navezo. Izkupiček kaminske smeri je bil Elanov buff, katerega je našel Robert ter si ga protipravno prilastil, levi mammutov čevelj pa ga nekako ni zanimal. Tile kamini so prava zakladnica izgubljene plezalne opreme. Iz poklicnega stališča bi dodala, da je to kaznivo dejanje Zatajitve, pa sem zaradi bagatelne vrednosti najdbe, svojemu mentorju tokrat pogledala čez prste. Kje smo? Aha, torej pod avstrijsko navezo. ‘’Stein!’’ , ’’Vorsicht!!’’ ali pa samo Jabadabadu, bi bilo dovolj v opozorilo na točo kamenja, ki ga je pred nama ves čas prožila avstrijska naveza. Navsezadnje sem komaj čakala, da upravičim štiri leta gimnazijske nemščine in si osmislim vse “die, der, das-e, starke, schwahe deklinationen, pa tudi tokrat ni bilo potrebno …
Avstrijska naveza je postala kamnita neprijetnost, ampak odnesla sva celo kožo. Dan je bil sicer kristalen, jasen in topel tudi na tej strani gore. Pogled ki se je odpiral na sosednje in daljne vrhove, stene, skalovje, pa da sva imela pod sabo Slemenovo špico, Rateče in Planico, je iz mene potegnilo romantiko v stilu Tineta Miheliča … Na policki malo posediš, pritegneš kakšno fotko, si zapoješ ”Na planincah” in si srečen da živiš! Ker sva zgrešila izstop v Hanzovo, sva si smer raztegnila na še dodatnih nekaj raztežajev, grušča, lahkega sveta in izplezala nekaj pod vrhom Male Mojstrovke. Malica, škljoc – škljoc, še fotka ali tri in odžvenketala sva proti Vršiču, kjer sta naju že približno 3 ure čakala Šinki in načelnik. Ne bi rekla, da sva zamudila, temu bi rekla Carpe the hell out of this Diem!
Nadalje, čez kakšne dva tedna je padla naslednja smer – klasika za začetno uplezavanje v hribih – Virensova smer v južni steni Kogla. Pristop sva opravila hitro – zahvaljujoč dejstvu, da sva se na pol poti, kot bi rekel Viki Grošelj, ”čudovito skregala” in tako sva malo manj brbljala in hitreje hodila. Vsaka stvar je za nekaj dobra. Na vstopu v smer naju je pričakala megla v stilu Josipe Lisac, torej svuda oko nas, ampak zaradi tega plezanje ni bilo nič manj prijetno. Po priljubljeni abzajl pisti sva seveda opravila tudi spust, za Robija rutinski, zame pa je bilo tistih 150 m abzajla čista veselica. Škljoc – škljoc, malica, čikpavza in odžvenketala sva v dolino. Kratko in sladko.
Poletje je že skoraj minilo, pa da še kaj splezamo, preden se bo ohladilo, me je Robi avgusta peljal v Steno, kjer sva splezala Skalaško. O kako si želim da bi bilo to res…ne pomaga če rotim in prosim, podkupujem, moledujem, Steno sem letos lahko povohala samo od daleč – tako mimogrede, na poti do Luknje … Smo se pa čez kakšen teden ali dva, v sestavi Primči, Šinki, Robi in jaz, podali v jugovzhodno steno Nad Šitom Glave, splezat Gricev Krušljivi steber. Že sam vstop v smer je upravičil ime, krušljivo indeed! Smer je ponudila kamin ali dva in lep razgled z vrha. Dva meseca zatem sem iz magnezij vrečke še pobirala kamne.
Ker je poletje že daleč je daleč tudi moj natančnejši opis, vsekakor pa je teh nekaj skromnih izkušenj na meni pustilo lep pečat, poglobilo mojo gorečo ljubezen do skale in te mrtve narave, kjer sem se počutila živo, bolj kot kadarkoli prej.
Vsem ferajnovcem želim lepe praznične dni, jasno in mrzlo zimo, ter ledene slapove! Velikooo ledenih slapov!
Kristina Barbo