Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Gore - 14.12.14

Večer v nedeljo, Gore: Nevarni snežni plazovi / Zimski pokal Peš na Pohorje / Božično-novoletni pohod na Donačko goro

Nevarni snežni plazovi

Tatjana Vrbnjak: Gore postajajo zadnja leta pozimi vse bolj obiskane, poleg gornikov se na gorska pobočja podajajo še turni smučarji

Sodobne navigacijske naprave pristop olajšajo tistim, ki se zaradi nepoznavanja terena za odhod v hribe nekdaj ne bi odločili. A treba se je seznaniti z varnejšim gibanjem v gorah pozimi, se poučiti o nevarnostih snežnih plazov. Ti so v zadnjih osmih letih v naših gorah vzeli 15 življenj.

Največ nesreč na modnih turah
Snežni plaz je gmota snega, ki se nenadoma utrga s strmega pobočja in se kotali navzdol, pri tem pa odnese oziroma zasiplje vse pod seboj. Nastane zaradi vremenskih pojavov (na primer dodatnega sneženja ali dežja, nenadne otoplitve oziroma taljenja snega, ki ga povzroči toplota sončnih žarkov, nanošenega snega zaradi močnega vetra in podobno), terena (največ plazov je na območjih, kjer je naklon od 25 do 45 stopinj, najbolj nevarna so vzhodna in jugovzhodna pobočja, saj jih najprej osvetli sonce) ali pa je posledica gibanja človeka ali živali v naravi (hoje, smučanja, vpitja oziroma drugih vibracij).
Na nekaterih mestih so plazovi zelo pogosti, drugod se prožijo redkeje, a bolj kot to, da vemo, kje so večje ali manjše verjetnosti proženja snežnega plazu, je pomembno, da vemo, kateri pogoji so potrebni, da se plaz sproži. "Če so pogoji za to, se plaz sproži, če jih ni, se ne. Je pa seveda v nekaterih predelih, kjer se giblje več ljudi - takim turam pravimo modne ture -, dokazano največ nesreč, pač zato, ker je tam največ ljudi. Eno takšnih mest je Snežna konta pod Kredarico - vsako leto tam koga odnese, ali nad Jezerci pod Malim Draškim vrhom. A bolj kot to, da ljudje poznajo ta mesta, se morajo seznaniti s tem, kako opazovati okolico in prepoznati potencialno nevarnost za nastanek snežnih plazov," pravi Klemen Volontar, predsednik komisije za reševanje iz plazov pri Gorski reševalni zvezi Slovenije. Dodaja, da alpinizem in gorništvo veljata za nevaren šport, a z določenimi merami opreznosti in usposobljenostjo se da tem nevarnostim zelo dobro izogniti.

Premalo znanja in opreme
In kako so obiskovalci gora pozimi opremljeni s tovrstnim znanjem? "Situacija se iz leta v leto izboljšuje, ne vem pa, ali to dosega hitrost povečevanja števila ljudi v hribih pozimi," odgovarja sogovornik. Poznati in upoštevati je treba tri osnovna navodila: pozimi v hribe nikoli iti sam, s seboj je treba imeti vso priporočljivo opremo (in jo seveda znati uporabljati) - torej dereze in cepin ter plazovni komplet: lavinsko žolno, sondo in lopato -, ti trije kosi opreme vedno, brez izjeme, sodijo skupaj (priporočajo pa se tudi nahrbtnik z napihljivimi blazinami, čelada, manj pa še naprava za podaljševanje preživetja v snežnem plazu), spremljati je treba vremensko napoved in stanje neposredno na terenu.
Kako so opremljeni ljudje? "Še vedno lahko srečamo takšne, ki ne vedo, da specifična oprema, kot je lavinska žolna, obstaja. Skupine iz planinskih društev, alpinistični odsekov, ki jih vodijo vodniki, pa so zelo dobro opremljene - odgovornost se je v zadnjih letih močno dvignila, vodniki praviloma poskrbijo, da imajo vsi udeleženci primerno opremo."
Najbolj problematični se Volonarju zdijo "samohodci" in modni turni smučarji. "Pri čemer mnogi skoraj ne ločijo med lavinskimi razmerami in smučarskimi razmerami: lahko da so smučarske razmere odlične, lavinske pa katastrofalne. Na primer pršič, svež sneg je idealen za smučanje, a lahko pomeni veliko nevarnost proženja snežnih plazov. Problematično je tudi to, ko objave na spletu premamijo ljudi - kajti ni nujno, da so razmere 'jutri, pojutrišnjem' ali 'naslednji vikend' enake, kot so bile 'danes', ko je 'tam smučalo 40 ljudi'. Vedno je treba preveriti aktualne vremenske razmere in se ne zanašati na poročila iz prejšnjih dni."

Še posebej previdno, kadar ...
"Za presojo o nevarnosti snežnih plazov ni treba imeti posebnih instrumentov in tudi ne zelo zahtevnega znanja - bolj je treba uporabljati zdravo pamet, ki pravi, da je treba biti ob vseh presežnikih zelo previden. Če smo priča velikim vremenskim spremembam - če se zelo ohlaja ali če se zelo ogreva, če smo priča hudemu vetru ali močnim padavinam, kadar je huda strmina itd. -, je potrebna zdrava presoja. Če ocenimo, da gremo naprej, je nujno treba upoštevati razbremenilno razdaljo (nekateri to razumejo za varnostno razdaljo), kar pomeni, da ko se preči neko grapo ali drugo nevarno območje, en stoji in opazuje, drugi pa preči, če jih je pet, gre en na nevarno območje, drugi pa opazujejo. To je pomembno, ker je pri plazu edina kolikor toliko uspešna pomoč tovariška pomoč: le 15 do 20 minut ima zasut človek dokaj veliko možnost, kar 80 odstotkov, da preživi, in samo primerno usposobljeni ljudje, če niso sami zasuti in so zunaj nevarnega območja, mu lahko v teh nekaj minutah pomagajo. Zaradi te tovariške pomoči je poleg nesreč, za katere vemo, še kar nekaj takih, za katere niti ne vemo - po moji oceni je razmerje dve proti sedem ali celo dve proti deset; torej na dve uradni posredovanji GRZS zaradi snežnega plazu se zgodi še sedem ali celo deset nezgod, v katerih pa ljudje sami poskrbijo zase in ni niti poškodb, kaj šele mrtvih."
O teh nesrečah se zelo malo ve, saj ljudje, ker se vse izteče brez posledic, o tem, da so doživeli izkušnjo snežnega plazu, običajno ne poročajo. "Velikokrat smo že pozivali ljudi, naj vsaj anonimno povedo, kje in kaj se jim je zgodilo, kajti zanimajo nas vzroki za sproženje snežnega plazu oziroma to, koga zasuva: ali je problem adrenalin, mladostna objestnost, neznanje, nesrečen splet okoliščin ali kaj četrtega. Redki to sami sporočijo - pokličejo, povedo, napišejo na mail. Je pa že v nastajanju anonimni vprašalnik - moramo ga le še spraviti v elektronsko obliko -, ki bo dostopen na spletu, upam, da bo vsaj testna verzija na voljo še v letošnji sezoni," pravi Volontar.

Po znanje na tečaje
Planinska zveza in gorska reševalna služba izvajata vrsto tečajev za varnejšo hojo po gorah pozimi in varstvo pred snežnimi plazovi. Osrednje izobraževanje bo že tradicionalni dvodnevni tečaj Dnevi varstva pred snežnimi plazovi, ki bo konec januarja na Pokljuki, usposabljanja o varnejšem gibanju v gorah pa izvajajo tudi posamezna planinska društva.
"Pred mnogimi leti smo dneve varstva pred plazovi že mislili ukiniti, ker so bili tako slabo obiskani, nato pa se je zgodila zelo odmevna nesreča in je bilo posledično na tečaj 120 prijavljenih. Zdaj je povprečno okoli 40 udeležencev, z veseljem pa ugotavljamo, da se je starostna meja drastično znižala - večina je mladih, ogromno je smučarjev in borderjev. Tudi se več skoraj ne zgodi, da bi morali udeležencem posoditi lavinsko žolno, ker jih že imajo s seboj. No, nekateri pa pridejo z namenom, da se pozanimajo, kakšno opremo naj nabavijo."

Tatjana Vrbnjak
 

PRVI LAŽNI ALARM
V lanski sezoni so gorski reševalci zaradi prijave, da je nekoga odneslo v snežnem plazu, posredovali enkrat - izkazalo se je, da je šlo za lažni alarm, kar se je zgodilo prvič v zadnjih 30 letih gorskih reševanj. Predlani so morali posredovati večkrat - bilo je sedem zasutih, od tega štirje mrtvi. "V smrtnih primerih velikokrat gre za neupoštevanje enega ali pa celo vseh treh osnovnih pravil, najpogosteje pa je razlog samohodništvo. A zgodi se tudi, da snežni plaz zasuje izkušene, odlično opremljene ljudi, ki so zelo vešči gibanja v gorah - v teh primerih gre za splet nesrečnih okoliščin. Dogodilo pa se je že tudi, da je tistega, ki ga je plaz zasul, kolega z žolno našel in ga izvlekel, a je bil zasuti v plazu tako poškodovan, da je umrl," razloži Klemen Volontar.

 Foto: Boris Strmšek

 



Zimski pokal Peš na Pohorje

Tradicionalna pohodno-tekaška množična rekreativno-športna prireditev Zimski pokal Peš na Pohorje 2014, letos že osma zapovrstjo, se je začela preteklo nedeljo. Organizatorji, Športno društvo Ganesha Team, jo bodo organizirali še enajst zaporednih nedelj, zmeraj s startom ob 9.30 pri Bike parku pod vzpenjačo in s ciljem pri hotelu Bellevue na zgornji postaji vzpenjače. Pohorsko strmino z višinsko razliko 700 metrov in v dolžini treh kilometrov boste premagovali v vseh vremenskih pogojih z merjenjem časa ali brez. V prejšnjih sezonah se je pokala udeležilo okrog 300 pohodnikov in tekačev, z vsaj enkratnim prihodom v cilj pa slabih 600. Udeležba je brezplačna. (uk)  

 



Božično-novoletni pohod na Donačko goro

Zbrali se boste na štefanovo (26. decembra) ob sedmi uri pred železniško postajo Ptuj in se s posebnim avtobusom odpeljali do Stoperc oziroma do prevala Stara Graba (379 m). Pot bo potekala po kolovozu in markirani planinski poti Boč-Donačka gora do vznožja pobočja Donačke gore in tamkajšnjega planinskega doma, kjer se boste ločili na skupini: lažja bo nadaljevala pot pod pobočjem Donačke gore do Medgore, druga skupina pa bo krenila po poti navkreber po severnem delu pobočja do vrha Donačke gore in se nato po zavarovani planinski poti spustila do Medgore (530 m), kjer se bodo pridružili pohodnikom prve skupine. Po odmoru se boste vsi skupaj napotili do vinotoča Kodrič v Kočicah. Pohod bo v vsakem vremenu. Prijave sprejemajo v društvu do zasedbe prostih mest. Strošek izleta znaša 18 evrov. (uk)


 

Vecer.si 14.12.2014

Foto Boris Strmšek

Kategorije:
Novosti SMU POH SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45952

Novosti